Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
blèf blêfa m (ȅ ē)
ekspr. bleščeč, bahav videz brez vsebine, slepilo: gre za čisto navaden blef; gledališki stil brez teatraličnega blefa / spregledal sem njegov blef; samo naivneža lahko očara s svojim blefom
// v prislovni rabi, v zvezi z na izraža opravljanje, izvrševanje česa brez vnaprejšnje priprave: govoriti na blef; na izpit je šla kar na blef
Celotno geslo Etimološki
blȅf bléfa m
Celotno geslo eSSKJ16
bleskeč
GLEJ: bleščeč
SSKJ²
bleskôten -tna -o prid. (ó)
knjiž. bleščeč, lesketajoč se: bleskotni sneg
SSKJ²
bleskovít -a -o prid. (ȋ)
zastar. bleščeč, lesketajoč se: bleskovito okrasje
SSKJ²
blestíca -e ž (í)
nav. mn., zastar. bleščeč drobec; bleščica: kristalne blestice snega
Celotno geslo Hipolit
bleščati glagol

PRIMERJAJ: bleščejoč, bleščeč

SSKJ²
bleščáti se -ím se tudi bleščáti -ím nedov., bléšči (se) tudi blêšči (se); bléščal (se) (á í)
1. odbijati iskrečo se svetlobo: oko, rosa se blešči; v očeh se ji bleščijo solze; okna se bleščijo v soncu
● ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna
// močno sijati: sonce se blešči
2. belo odsevati: breze se bleščijo; hiša se blešči iz zelenja
3. brezoseb. zaradi močne svetlobe biti oviran pri gledanju: nataknil si je temne naočnike, ker se mu je bleščalo
    bleščáti 
    vzbujati občudovanje, sloveti: bleščal je pred družbo kot duhovitež
    bleščèč se -éča -e:
    bleščeč se na soncu; bleščeča se reka; 
prim. bleščeč
SSKJ²
bleščèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščeč biser; bleščeči zobje; bleščeča belina snega; bleščeče kapljice rose; bleščeča kovina; z bleščečimi očmi je strmela vanj
// ki močno sije: bleščeča luč, svetloba
2. knjiž. razkošen, sijajen: bleščeč dvorec, sprevod
// ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: bleščeča domišljija, kultura; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh; napovedujejo mu bleščečo prihodnost; bleščeča umetniška slava
    bleščéče prisl.:
    branilec je bleščeče branil obtoženca; bleščeče beli vrhovi gora; bleščeče črno perje
    ●     bleščeče beli prti zelo beli; 
prim. bleščati se
Pravopis
bleščèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ biser; poud.: ~ dvorec |razkošen, sijajen|; ~ uspeh |zelo velik|
Celotno geslo Sinonimni
bleščèč -éča -e prid.
ki odbija iskrečo se svetlobo
SINONIMI:
blesketajoč se, bleščeč se, lesketajoč, lesketajoč se, knj.izroč. blesketav, knj.izroč. bleskoten, zastar. bleskovit, knj.izroč. bleščav, ekspr. bliskav, star. bliščeč, zastar. leskeč, knj.izroč. lesketav, knj.izroč. leskoten, zastar. leščeč se
GLEJ ŠE SINONIM: izreden, razkošen, svetel, svetel
Celotno geslo Hipolit
bleščeč deležnik

PRIMERJAJ: bleščati

Vorenc
bleščeč del., coruscus, -a, -um, bleṡzhèzh, bliṡkajózh
Besedje16
bleščeč del. ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)
Celotno geslo eSSKJ16
bleščeč -a -e (bleščeč, bleskeč) deležnik
ki oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščeč
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Celotno geslo Sinonimni
bleščèč se -éča se -e se prid.
GLEJ SINONIM: bleščeč
SSKJ²
bleščíca -e ž (í)
nav. mn. svetleča se okrasna kovinska ploščica: pošiti ovratnik z bleščicami; večerna obleka z zlatimi bleščicami / pustni kostum, posut z bleščico; pren. enoličnost pesmi poživljajo artistične bleščice
// bleščeč drobec: ledene bleščice / svetloba se je v tisočerih bleščicah razpršila po reki
♦ les. deska, žagana pravokotno na letnice
SSKJ²
bleščílo -a s (í)
tekoče ličilo, ki daje ustnicam bleščeč sijaj: na ustnice si je nanesla bleščilo; prosojno, sijoče bleščilo / bleščilo za ustnice
Celotno geslo eSSKJ16
bleščiti se -im se (blešiti se, blejšiti se) nedovršni glagol
1. brezoseb. biti obsijan z močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
1.1 kaj oddajati močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Prekmurski
blískati se -am se nedov.
1. bliskati se: bliszkati sze KOJ 1833; Gda ſze bliſzka BKM 1789, 362; Csi gli bliſzka i germi SM 1747, 76; Bliſzka ſze KM 1790, 92; blizka sze AIN 1876; pren. Csi zocsmi ſzemo tamo bliſzkamo KŠ 1754, 43
2. bleščati se, svetiti se: I gvant nyegov ſze je bliſzkao KŠ 1771, 129
bliskajóuči -a -e bleščeč: i gvant nyegov je bio bejli i bliszkajoucsi ſze KŠ 1771, 199; vu bliſzkajoucsem gvanti KŠ 1771, 254
Število zadetkov: 64