Fran

zmedléti -ím [zmedleti in zmədleti] dov., tudi zmedlì (ẹ́ í) knjiž.
1. izgubiti moč, oslabeti: v enem tednu je zmedlel; zmedleti od bolezni, zaradi slabe hrane / živina je čez zimo zmedlela / obraz mu je zmedlel postal bled, upadel
2. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so zmedlele / proti jutru je luč zmedlela
3. ekspr. postati malo slišen: glasovi so počasi zmedleli

zmedlèl in zmedlél -éla -o:
zmedlel obraz; postati shujšan in zmedlel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

žív2 -a -o stil. -ó prid. (ȋ í)
1. sposoben rasti, razmnoževati se: vsaka živa stvar umre / enovitost živega sveta; človek in druga živa bitja / živa narava živali, rastline, človek
2. ki je v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi: z mesta nesreče so odnašali žive in mrtve; ranjenec je še živ; vrnil se je živ in zdrav; ekspr.: biti napol živ; pol mrtev, pol živ se je zatekel v vas / ustvariti videz, da je lutka živa / ta žival se hrani z živim plenom; živi in mrtvi organizmi v zemlji / žive in suhe veje; dajanje živega tkiva drugi osebi; ekspr.: kavelj mu je trgal živo meso; sežgali so ga pri živem telesu
3. ki je iz živih bitij, zlasti ljudi: voziti živi tovor / ekspr.: postaviti živi zid; živa veriga se je pretrgala / risati po živem modelu
// v katerem so zanj značilne živali, rastline: reka v spodnjem toku ni več živa / živa zgornja plast zemlje
4. ki še deluje: živ izvir; živi in ugasli vulkani / ekspr. v dolini je živ samo še en mlin / ekspr. biti strokovno še živ dejaven / živo oglje še tleče / živa rana ki se še ne celi / pazi, če je ogenj kje še živ
5. ki vpliva, vzbuja zanimanje: še vedno živ avtor; žive ideje / njegovo ime je tam še zmeraj živo še znano, uveljavljeno
// ki se uporablja: učiti se žive jezike; ti običaji so ponekod še živi; žive besede
6. ki obstaja (v resničnosti): živa družbena stvarnost; opisovati živo življenje
// ki izhaja iz življenja, temelji na njem: živa izobrazba; to je globoka, živa psihologija
// ki obstaja, je: vojna je pustila žive sledi; v vseh je živa ista misel / publ. sovražnosti so še žive vojaške operacije, oboroženi spopadi še trajajo
// aktualen, pereč: živa problematika našega časa; potreba po društvu je zelo živa
7. ki ima izrazite poteze, značilnosti, podobne kot v resničnosti: živi umetniški liki / žive podobe trpljenja
// ki zaradi svoje prepričljivosti, verjetnosti zelo prevzame: knjiga je živ dokaz tistih dni; opisovati z živo in iskreno besedo / predstava je bila zelo živa
8. za katerega je značilna življenjska sila, veselje, volja do udejstvovanja: sproščen, živ fant; biti živ kot živo srebro
// nav. ekspr. ki izraža, kaže življenjsko silo, veselje, zanimanje za kaj: živ pogled; pogledati z živimi očmi / v živem pogovoru so prišli domov; živa razprava o kakem vprašanju
// ekspr., v povedni rabi ki kaže veliko nagnjenje do spolnosti: premalo je živ zanjo; ne bo ga čakala, preveč je živa
9. živahen: otroci so bili na izletu zelo živi; bodi malo bolj živ / med najbolj živimi žuželkami je kobilica / živi koraki / živ tok reke; živa ulica / živ promet med prazniki / kopališče je bilo ves dan živo
10. ekspr., navadno v povedni rabi ki se zaradi velike prožnosti težko oblikuje, uredi: po umivanju so lasje zelo živi; živo blago; suho seno je živo
11. ekspr. intenziven, močen: jutro, polno živega sonca / žive barve svetle in intenzivne / živi in temni pasovi na obleki z živimi barvami; živa pisanost oblačil
12. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: spomin se je spremenil v živo bolečino; iz oči mu je brati živo prošnjo; molil je z živo vero / starost je živo nasprotje mladosti / v živem spominu so mu ostali tisti dnevi
13. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: priseči pri živem bogu; tisti je živ norec / tam se je začel živ pekel; domišljija je postala živa resnica
● ekspr. živ človek ga ni več videl nihče; ekspr. tega še svoj živ(i) dan nisem videl še nikoli; ekspr. za vse svoje žive dni si bom zapomnil za vse življenje; ekspr. tukaj te živ hudič ne stakne nihče; ekspr. živega krsta nisem videl nikogar; ekspr. on je živ(i) leksikon je zelo razgledan, načitan; ekspr. bolnik je živ mrlič zelo bled, shujšan; ekspr. dekle je živi ogenj zelo živahno, ognjevito; knjiž. z živo in pisano besedo je opozarjal na nevarnosti vojne govorjeno; ekspr. živi duši tega ne povej nikomur; ekspr. tega ne smem povedati za živo glavo pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. podiranje stropov nad živimi jamami nad jamami, v katerih (še) teče voda; ekspr. ta človek je živa kronika se dobro spominja dogodkov; knjiž. narediti komu živo lestvico nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne; živa meja vrsta strnjeno nasajenega nizkega grmičevja, navadno za ograditev, razmejitev; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; ekspr. priti pri kopanju do žive skale do skale, ki je na prvotnem mestu, trdno zraščena z zemljo; ekspr. pred hišo ima živo vodo tekočo vodo, navadno studenec; živo apno negašeno apno; ni udarjal konja po hrbtu, ampak je izbiral sama živa mesta najbolj občutljiva, boleča; živo opazovanje pri pouku pozorno, skoncentrirano; živo srebro tekoča žlahtna kovina srebrno bele barve; pog. v teh dneh se je živo srebro močno dvignilo je temperatura zelo narasla; ekspr. v zaporu je doživel, kaj se pravi biti živ pokopan biti popolnoma ločen od ljudi, življenja zunaj zapora; ekspr. najraje bi jo živo požrli zelo so jezni nanjo; ekspr. živega ga ne morejo (videti) zelo ga sovražijo; boji se ga kot živega vraga zelo; bil je bolj mrtev kot živ od mraza zelo ga je zeblo; ekspr. vrnil se je bolj mrtev kot živ zelo utrujen, izčrpan; živemu človeku se vse pripeti, mrtvemu pa samo jama dokler je človek živ, lahko doživi zelo različne stvari; živa vera gore prestavlja kdor trdno veruje, lahko napravi skoraj nemogoče stvari
♦ agr. živa teža teža žive živali; cepljenje na živo oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča še isto leto; biol. živo svetlikanje sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu; ekon. živo delo tekoče delo, ki ustvarja dobrine; geogr. živi pesek peščeni delci, navadno v večji količini, ki se zaradi delovanja vetra, vode premikajo z enega mesta na drugo; gled. živa slika prizor, v katerem se igralci ne gibljejo in ne govorijo; jezikosl. živi jezik jezik, ki ga kak narod, ljudstvo še govori; les. živa grča grča, ki je vrasla v les; med. živo cepivo cepivo, ki vsebuje žive mikroorganizme; mont. živi pesek z vodo prepojen pesek v zemeljski skorji, ki pod pritiskom zasipava rove, jaške; tisk. živa pagina podatek o avtorju, naslovu dela ali o abecednem obsegu strani, naveden na strani nad besedilom; voj. živa sila za boj usposobljeni ljudje; zool. živi fosil žival, ki se je nespremenjena ohranila iz geološke preteklosti; živa nit zelo tanka glista, ki živi v sladki vodi, Gordius aquaticus

žívo tudi živó prisl.:
živo goreti, se lesketati; živo pripovedovati; živo poslikana skrinja / piše se narazen ali skupaj: živo rdeča ali živordeča barva; živo modro nebo / v povedni rabi: pred kratkim je bilo tam še vse živo; v pristanišču je bilo živo kot v panju
● ekspr. živo ga je pogrešala zelo; ekspr. tam je bilo vse živo otrok zelo veliko
♦ glasb. živo označba za hitrost izvajanja vivace

žívi -a -o sam.:
nar. kositi do živega, v živo do tal; ekspr. suša koruzi ni mogla do živega je ni ovirala v rasti; ekspr. ni mu mogel priti do živega izraža nesposobnost osebka, da bi koga bistveno prizadel; ekspr. priti resnici, stvari do živega popolnoma jo spoznati; knjiž. rad bi jo videl, kakšna je bila za živega za življenja; ekspr. kričati, piti, tepsti na žive in mrtve zelo; ekspr. opravljati koga na žive in mrtve zelo; ekspr. to problematiko so preiskali bolj v živo natančno, temeljito; ekspr. jermeni so ga rezali v živo v golo kožo; pog., ekspr. rezali so jo v živo, na živo, pri živem operirali brez omrtvičenja; ekspr. misel na to jo je v živo zabolela zelo; ekspr. te besede so jo zadele v živo so jo zelo prizadele; ekspr. vsaka krogla je zadela v živo smrtno; ekspr. s tem vprašanjem je zadel v živo je pravilno nakazal problem, bistvo stvari; ekspr. njega ni več med živimi je že umrl; star. učitelji bi se morali na živem seznaniti s tem delom na kraju samem; praktično; pog. vse živo ga preganja vsi ga preganjajo; nevihta je prinesla uničenje vsemu živemu; razvoj živega; ekspr. oddaja v živo oddaja, pri kateri sodelujoči nastopajo neposredno; v živo predvajati v neposrednem (radijskem, televizijskem) prenosu
♦ gozd. smolarjenje na živo pridobivanje smole, zaradi katerega drevo ne odmre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

žôlč -a [žou̯č] m (ȏ)
1. grenka, zelenkasto rumena tekočina, ki jo izločajo jetra: bruhati žolč; preiskava žolča; sestavine žolča; okus po žolču; grenek kot žolč
2. ekspr. jeza, togota: žolč mu je prekipel, zavrel; izbruh žolča; bled od žolča / vsi so občutili njegov žolč / brez žolča, z žolčem v srcu misliti na koga
// strastno, popadljivo sovraštvo: kritika, polna žolča / z žolčem kaj pripomniti
● žolč se mu je razlil je iztekel iz žolčnega mehurja; ekspr. žolč ga zvija ima težave z žolčem; ekspr. zlivati žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

Bled Bleda samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

Blejska Dobrava Blejske Dobrave samostalniška zveza ženskega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

blejski blejska blejsko pridevnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

Blejski otok Blejskega otoka samostalniška zveza srednjega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

Blejski vintgar Blejskega vintgarja samostalniška zveza moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

Blejsko jezero Blejskega jezera samostalniška zveza srednjega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

Bohinjska Bela Bohinjske Bele samostalniška zveza ženskega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

bléd -a -o tudi bléd -a -ó; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ obraz; poud. ~ spomin |nejasen|; bled v kaj biti ~ ~ obraz
blédost -i tudi bledóst -i ž, pojm. (ẹ̑; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

Bléd -a m, zem. i. (ẹ̑) na ~u
blêjski -a -o (ȇ)
Blêjec -jca tudi Blêjčan -a m, prva oblika z -em preb. i. (ȇ; ȇ)
Blêjka -e ž, preb. i. (ȇ)
Blêjčev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

blédkast -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ljubk. ~ fantek |nekoliko bled|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

bóže razpolož. medm. (ọ̑) neobč.: ~, kako si bled; ~ mili

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

brezkŕven -vna -o; bolj ~ (ŕ; ŕ ȓ ŕ) ~ organ; poud.: ~ obraz |upadel, bled|; ~a igra |neizrazita, medla|
brezkŕvnost -i ž, pojm. (ŕ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

jèdet [də] razpolož. medm. (ȅ) ~, kako si bled; ~, kaj takega pa še ne

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

jéza -e ž, pojm. (ẹ́) jokati od ~e; v ~i kaj narediti; ~ na sosedo; bled od ~e; poud. ~ grabi, prime koga |postaja jezen|; neobč. dušiti ~o zadrževati, premagovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

ko podr. vez.
I. v odvisnikih
1. v časovnih ~ se je pripeljal, so ga vsi čakali; Medtem ~ smo delali, so se drugi zabavali
2. v oziralnih, poud. Zdaj pa imaš, ~ si tako neroden; Kaj bi tajil, ~ pa je res
3. v pogojnih če: ~ bi se bil vsaj malo učil, bi bil izdelal
4. v primerjalnih, knj. pog. Premika ustnice, ~ da bi molil kakor, kot
5. v sorazmernostnih Bolj ~ vpije, manj ga razumejo
II. med členi znotraj stavka, knj. pog. kakor, kot: Dela ~ v svojih najboljših letih; Letošnja prireditev je lepša ~ lanska; bled ~ zid; Tega ne povej drugemu ~ njemu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

mêdel -dla -o in mèdel -dla -o tudi medèl mèdla -ó [-u̯ in mədəu̯ tudi mədəu̯]; -êjši -a -e in mêdlejši -a -e tudi mèdlejši -a -e (é; ə̀; ə̀ ə̀ ọ̑; ȇ; ȇ; ə̀) ~ lesk; poud.: ~ obraz |upadel, bled|; ~a igra |neizrazita|; ~e misli |zmedene, nejasne|; biti ves ~ od lakote |izčrpan, slaboten|
mêdlost -i in mèdlost -i [druga oblika mə] ž, pojm. (é; ə̀)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

méka -e ž (ẹ́) publ. Bled je ~ slovenskih veslačev središče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.