Zadetki iskanja
Smučanje
Smučanje
Smučanje
Smučanje
Smučanje
SSKJ²
nótranji tudi notránji -a -e prid. (ọ́; ȃ)
1. ki je znotraj kake celote: notranji del sadeža; notranje plasti; usedlina na notranji strani soda / notranji premer cevi; notranji žep suknjiča / notranja oprema; notranje dvorišče / notranji dražljaji / Notranje Gorice
2. ki je bližje sredinski ravnini telesa: notranja stran lakta, stegna / notranja stran roke
3. ki je, poteka znotraj mej države, ozemlja: notranji poštni promet; notranji transport; zaradi slabega vremena ni na notranjih progah vzletelo nobeno letalo / notranja kolonizacija / izdelovati za notranje tržišče
// nanašajoč se na določeno organizirano skupnost: notranji položaj v državi; reševati notranje probleme; notranja razdelitev dela; notranja družbena nasprotja / notranja disciplina; notranja obvestila / notranji nasprotniki / notranja politika; tajništvo za notranje zadeve; publ. vmešavanje v notranje zadeve države / v nekaterih državah minister za notranje zadeve
// ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju: notranji in zunanji sodelavci inštituta / notranja učenka nekdaj učenka, ki stanuje v internatu svoje šole
4. nanašajoč se na človekovo duševnost: doživljati notranje boje; notranji nemir; notranja izčrpanost, napetost; notranja rast glavnega junaka; notranje ravnovesje / njegovo notranje življenje / knjiž. očitajoč notranji glas; notranji svet otroka; človek brez notranjega žara; publ. notranja dimenzija človeka / notranja svoboda
5. ki je v zvezi z organi v prsni in trebušni votlini: opraviti notranji pregled / notranje bolezni
6. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del: notranji pomen pesmi; spoznati notranje lastnosti knjižnega jezika; notranja protislovja kapitalizma
♦ anat. notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; žleza z notranjim izločanjem žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; biol. notranji zajedavec zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja; notranje dihanje razgrajevanje glukoze v celici s prostim kisikom, pri čemer se sprošča energija; notranje izločanje izločanje neposredno v kri ali mezgo; ekon. notranja konkurenca konkurenti iz domače države, z določenega ožjega območja; notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; fiz. notranja energija energija, ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; geom. notranji kot kot, ki ga v notranjosti geometrijskega lika oklepata dve sosednji stranici ali dve sosednji stranski ploskvi; jezikosl. notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori; notranja rima rima, pri kateri se ujema zaključni del verza z besedo sredi verza; med. notranja krvavitev krvavitev notranjih organov; zdravilo za notranjo uporabo zdravilo, ki se zaužije; pravn. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; strojn. motor z notranjim zgorevanjem motor na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem
1. ki je znotraj kake celote: notranji del sadeža; notranje plasti; usedlina na notranji strani soda / notranji premer cevi; notranji žep suknjiča / notranja oprema; notranje dvorišče / notranji dražljaji / Notranje Gorice
2. ki je bližje sredinski ravnini telesa: notranja stran lakta, stegna / notranja stran roke
3. ki je, poteka znotraj mej države, ozemlja: notranji poštni promet; notranji transport; zaradi slabega vremena ni na notranjih progah vzletelo nobeno letalo / notranja kolonizacija / izdelovati za notranje tržišče
// nanašajoč se na določeno organizirano skupnost: notranji položaj v državi; reševati notranje probleme; notranja razdelitev dela; notranja družbena nasprotja / notranja disciplina; notranja obvestila / notranji nasprotniki / notranja politika; tajništvo za notranje zadeve; publ. vmešavanje v notranje zadeve države / v nekaterih državah minister za notranje zadeve
// ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju: notranji in zunanji sodelavci inštituta / notranja učenka nekdaj učenka, ki stanuje v internatu svoje šole
4. nanašajoč se na človekovo duševnost: doživljati notranje boje; notranji nemir; notranja izčrpanost, napetost; notranja rast glavnega junaka; notranje ravnovesje / njegovo notranje življenje / knjiž. očitajoč notranji glas; notranji svet otroka; človek brez notranjega žara; publ. notranja dimenzija človeka / notranja svoboda
5. ki je v zvezi z organi v prsni in trebušni votlini: opraviti notranji pregled / notranje bolezni
6. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del: notranji pomen pesmi; spoznati notranje lastnosti knjižnega jezika; notranja protislovja kapitalizma
♦ anat. notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; žleza z notranjim izločanjem žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; biol. notranji zajedavec zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja; notranje dihanje razgrajevanje glukoze v celici s prostim kisikom, pri čemer se sprošča energija; notranje izločanje izločanje neposredno v kri ali mezgo; ekon. notranja konkurenca konkurenti iz domače države, z določenega ožjega območja; notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; fiz. notranja energija energija, ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; geom. notranji kot kot, ki ga v notranjosti geometrijskega lika oklepata dve sosednji stranici ali dve sosednji stranski ploskvi; jezikosl. notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori; notranja rima rima, pri kateri se ujema zaključni del verza z besedo sredi verza; med. notranja krvavitev krvavitev notranjih organov; zdravilo za notranjo uporabo zdravilo, ki se zaužije; pravn. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; strojn. motor z notranjim zgorevanjem motor na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem
- nótranje tudi notránje prisl.:
svoboda jih je notranje dvigala in oblikovala; notranje miren človek; notranje razgibana akcija drame; notranje zakonit proces; sam.: harmonija notranjega in zunanjega
Celotno geslo
Sinonimni
Smučanje
Smučanje
Smučanje
Smučanje
SSKJ²
ófsajd in ôfsajd tudi offside -a [tretja oblika ófsajd- in ôfsajd-] m (ọ̑; ȏ)
šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci, prehitek: razveljaviti gol zaradi ofsajda / doseči gol iz ofsajda; igralec je v ofsajdu; v prid. rabi: ofsajd položaj
šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci, prehitek: razveljaviti gol zaradi ofsajda / doseči gol iz ofsajda; igralec je v ofsajdu; v prid. rabi: ofsajd položaj
Celotno geslo
Sinonimni
Terminološka
Okrasna gizdavka
V Sloveniji se za vrsto želv Trachemys scripta , v katero sodita podvrsti rdečevratka in rumenovratka , uporablja ime popisana sklednica . Ime se uporablja tudi v uradnih dokumentih državnih inštitucij. Eden zadnjih primerov so Strokovne podlage za obvladovanje močno razširjenih invazivnih tujerodnih vrst za vrsto popisana sklednica ( Trachemys scripta ) , ki jih je Zavod RS za varstvo narave pripravil marca 2018. Ker gre za terminološko popolnoma napačno uporabo rodovnega imena Trachemys , v praksi velikokrat prihaja do nejasnosti in zmede. Na to nakazuje na primer dejstvo, da ljudje zaradi sestavine sklednica v slovenskem imenu sklepajo, da se lahko popisana sklednica ( Trachemys scripta ) križa z močvirsko sklednico ( Emys orbicularis ). V naravi se rodova Emys in Trachemys s svojimi predstavniki pojavljata na različnih kontinentih in med njima ni znanega križanja. V Herpetološkem društvu za odpravo neskladja predlagamo, da se za rod Trachemys uporablja ime gizdave želve , ki se je v preteklosti že uporabljalo, za vrsto Trachemys scripta pa ime okrasna gizdavka . Podvrsti Trachemys scripta scripta in Trachemys scripta elegans naj obdržita svoji že splošno uveljavljeni imeni, torej rumenovratka in rdečevratka . Omenjen predlog za uveljavitev poenotenega imena bomo objavili v strokovnem biltenu.
V Sloveniji se za vrsto želv Trachemys scripta , v katero sodita podvrsti rdečevratka in rumenovratka , uporablja ime popisana sklednica . Ime se uporablja tudi v uradnih dokumentih državnih inštitucij. Eden zadnjih primerov so Strokovne podlage za obvladovanje močno razširjenih invazivnih tujerodnih vrst za vrsto popisana sklednica ( Trachemys scripta ) , ki jih je Zavod RS za varstvo narave pripravil marca 2018. Ker gre za terminološko popolnoma napačno uporabo rodovnega imena Trachemys , v praksi velikokrat prihaja do nejasnosti in zmede. Na to nakazuje na primer dejstvo, da ljudje zaradi sestavine sklednica v slovenskem imenu sklepajo, da se lahko popisana sklednica ( Trachemys scripta ) križa z močvirsko sklednico ( Emys orbicularis ). V naravi se rodova Emys in Trachemys s svojimi predstavniki pojavljata na različnih kontinentih in med njima ni znanega križanja. V Herpetološkem društvu za odpravo neskladja predlagamo, da se za rod Trachemys uporablja ime gizdave želve , ki se je v preteklosti že uporabljalo, za vrsto Trachemys scripta pa ime okrasna gizdavka . Podvrsti Trachemys scripta scripta in Trachemys scripta elegans naj obdržita svoji že splošno uveljavljeni imeni, torej rumenovratka in rdečevratka . Omenjen predlog za uveljavitev poenotenega imena bomo objavili v strokovnem biltenu.
Smučanje
Pravo
Celotno geslo
Frazemi
pêta Frazemi s sestavino pêta:
ahílova (Ahílova) pêta, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za petámi, brúsiti pête, iztégniti pête, kàr nêsejo pête kóga, kot da gorí pod petámi kómu, ne séči kómu niti do pêt, od gláve do pêt, od pêt do gláve, pête pokazáti, pête so zasrbéle kóga, pête srbíjo kóga, pod petámi gorí kómu, postájati tŕn v pêti kóga, postáti tŕn v pêti kóga, stégniti pête
ahílova (Ahílova) pêta, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za petámi, brúsiti pête, iztégniti pête, kàr nêsejo pête kóga, kot da gorí pod petámi kómu, ne séči kómu niti do pêt, od gláve do pêt, od pêt do gláve, pête pokazáti, pête so zasrbéle kóga, pête srbíjo kóga, pod petámi gorí kómu, postájati tŕn v pêti kóga, postáti tŕn v pêti kóga, stégniti pête
Smučanje
Celotno geslo
eSSKJ
pízda pízde samostalnik ženskega spola [pízda]
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pízda, rus. pizdá, češ. pizda ‛psovka hudobni ženski’ < pslov. *pizda ‛žensko spolovilo, rit’ iz ide. *(e)pi‑sed‑ ‛usesti se, tlačiti’, tako kot stprus. peisda ‛rit’, alb. pidh ‛žensko spolovilo’ - več ...
- 1. vulgarno žensko spolovilo
- 3. kot medmet, vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi
- 3.1. kot medmet, vulgarno izraža, da je govorec prestrašen, presenečen
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pízda, rus. pizdá, češ. pizda ‛psovka hudobni ženski’ < pslov. *pizda ‛žensko spolovilo, rit’ iz ide. *(e)pi‑sed‑ ‛usesti se, tlačiti’, tako kot stprus. peisda ‛rit’, alb. pidh ‛žensko spolovilo’ - več ...
Smučanje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 147
Dostopnost