Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec-Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta-Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.
Prekmurski
bòb -a m bob: Bob v sztejno metati KOJ 1845, 12; Sztejne sze bob neprime, tak sze neprime návuk okorne decé KOJ 1845, 12
Celotno geslo Pohlin
bob [bȍb] samostalnik moškega spola

rastlina bob, LATINSKO: Vicia faba, ali njeni plodovi

Celotno geslo Hipolit
bob samostalnik moškega spola
Vorenc
bob m, F16, acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele; colocasia, -ae, vodeni bob raſte v'Egyptu; conchis faveta, is boba jeid; faba, -ae, bob; fabacia, -ae, faveta, en mozhnik s'boba; fabae hilum, tá zherna pika na bobu; fabaginus, -a, -um, bobovṡki, od boba; fabalis, et le, kar k'bobu ſliſhi; fabarius ager, nyva ṡa bob, kir bob rad raſte; hilum, -li, tá zherna pika na bobi; hyoscyamus, -mi, zhervivez, ṡobnyk, ſvinṡki bob; midas, -ae, ṡhuṡhik, ali mol v'bobu; smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob; utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin[e] graha, od boba; valvuli, ſtrokiki per bobi, ali drugim ſozhivji
Svetokriški
bob m bob: lepshi dishi prata, kakor bob im. ed. (V, 256) ǀ Ribizham ſim dober, inu nyh andverh shtimam, sakaj ony s'ribamy poſtne dny nas oskerbè, ſizer bi li bob tož. ed., shganize, inu kiſſilu sele mogli jeiſti (V, 36)
Celotno geslo Megiser
bob -a samostalnik moškega spola
Besedje16
bob sam. m ♦ P: 6 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1584, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)
Celotno geslo eSSKJ16
bob -a samostalnik moškega spola
sad kulturne rastline z belimi cvetovi in debelimi stroki; SODOBNA USTREZNICA: bob
FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih
FRAZEOLOGIJA: ne biti vreden (enega) boba
Pleteršnik
bobə̀k, -bkà, m. dem. bob; das Böhnchen; etwas einer Bohne Aehnliches: kleine Beere, Knospe, kleiner Knollen; bobki, kleine Schmalzkuchen, Cig.; prim. bob 3); — kozji, ovčji bobki, der Ziegen-, Schafmist; — tudi bȏbək, -bka, Št.
Celotno geslo eSSKJ16
bobek -bka (bobik) samostalnik moškega spola
manjšalnica od bob; SODOBNA USTREZNICA: bobek
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
boben -bna (boben, buben*) samostalnik moškega spola
1. tolkalo z napeto kožo na eni strani, običajno za ritmično spremljavo pesmi, plesov; SODOBNA USTREZNICA: boben, pavke
1.1 ritmično udarjanje na to tolkalo, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnanje, igranje na pavke
1.2 kdor igra na to tolkalo; SODOBNA USTREZNICA: bobnar, pavkist
FREKVENCA: 34 pojavitev v 9 delih
Pleteršnik
bobìč, -íča, m. dem. bob; — die Beere, C.
Vorenc
bradavica ž, F10, aerochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo ẛlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; callere: bradovize iméti; callosus, -a, -um, polhen bradavÿz; callus, et callum, bradoviza; erugare, tudi bradovize ṡdreiti; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna; gemursa, -ae, ena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſim perſtom na nogi; papilla, -ae, bradoviza na ſeṡzi; verruca, -ae, bradoviza; verucosus, -a, -um, polhin bradovyz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bradavica ž, verruca, -ae, bradaviza
Vorenc
črvivec m, F2, hyoscyaminus, -a, -um, is zherviuza; hyoscyamus, -mi, zhervivez, ṡobnyk, ſvinṡki bob
Vorenc
dno s, F18, abyſsus, -si, prepad, bresdan, gresnu, globozhina, pres dná; acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo, ṡlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; ad fundum, k'dnú; ad fundum ire, k'dnú leteti; carina, pod, ali dnú v'barkah, ladje dnú, ali pod; carinare, barko délati, ali gvelbati, kakùr je dnú v'barki; crudaria, ſreberna ṡhila, na dny jame; ex fundo, od dná, s'grunta; funditus, do dna, s'gruntoma, cilú do konza; fundum, -di, dnú; oculi sinus, okounu dnú; saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo; solum, -li, dnú, pod, tlá; sponda, -ae, ṡhpampet, poſtelnu dnú; talea, -ae, ene ſpletene korbe dná leiṡ; tracta, -ae, dnu, ali pod ene torte; voraginosus, -a, -um, polhin takeſhnih pres dná jam, inu vertazh
Vorenc
fižol m, F2, faseolus, fiṡholik, ali fiṡhol, ſozhivje; smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob, vſih ṡhlaht farb fiṡhol
Vorenc
grah m, F5, gráh, pisum, -i; pisum, -i, gráh [str. 164b ]; pisum. Erbis, gráh [str. 257b ]; smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob, vſih ṡhlaht farb fiṡhol; utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin[e] graha, od boba, od lèzhe
Pleteršnik
izpúžiti, -im, vb. pf. entkernen, aushülsen: i. bob, turščico, Dol.
Svetokriški
kisel -a prid. kisel: nepravi ali je kiſsil im. ed. m, ali ſladak ǀ leta je en shleht kiſſu im. ed. m ſad ǀ tu grosdie je tardu kiſsilu im. ed. s, grenku, inu vesdravu ǀ En drugi je bil ſmalal eno tarto polno seleniga, inu kiſiliga rod. ed. s grosdia ǀ ſizer bi li bob, shganize, inu kiſſilu tož. ed. s sele mogli jeiſti ǀ On je vuzhil Gramatiko, koku imaio perſtavit, inu perloshit Kiſſilu tož. ed. s s' tem slatkem ǀ on je perneſſil kiſſile tož. mn. ž vinike, grenku vinu kakor ſauzh, inu kazhi ſtrup
Število zadetkov: 35