Zadetki iskanja
- 1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi
- 1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
- 2. začetno, osnovno znanje določenega področja
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
bojeváti se z abecédo čésa, boríti se z abecédo čésa, naučíti kóga abecéde čésa, naučíti se abecéde čésa, ne obvládati niti abecéde čésa, ne poznáti niti abecéde čésa, poznáti abecédo čésa, seznaníti se z abecédo čésa, seznánjati kóga z abecédo čésa, učíti kóga abecéde čésa, učíti se abecéde čésa, začéti z abecédo čésa
preselíti se k Ábrahamu, priblížati se Ábrahamu, spoznáti pri Ábrahamu, sréčati Ábrahama, srečeváti Ábrahama, vídeti Ábrahama
Ádamov otròk, Ádamov ród, Ádamov sín, Ádamova déca, Ádamova žêna, ádamovo jábolko, Ádamovo rébro, bíti Ádamov sín, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, v Ádamovem kostímu, v Ádamovem kostúmu, v Ádamovi obléki
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte
- 1. za katerega je potreben kisik
- 1.1. pri katerem je prisoten kisik
- 1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
- 2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik
- 2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
- 1. lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine
- 1.1. lastnost koga, da je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
- 2. ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
pog. agitaciji namenjeno umetniško delo, navadno igra: film je naivna agitka; igrali so sovjetske agitke; igra se ob koncu sprevrže v agitko; politična agitka
// zastar. priložnostna kulturniška skupina: za kulturo in prosveto pri brigadirjih bodo skrbele agitke
- 1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus
- 1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
- 1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
- 2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
- 3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost
- 3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
- 3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
- 3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
- 4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
- 5. izraža čustveno podkrepitev izjave
- 5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
- 1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
- 2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi
- 2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjuje
- 1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda
- 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 177
- Naslednja »