Zadetki iskanja
bíti na lás podóben kómu/čému, gl. na las podoben komu/čemu.
bíti si v laséh ekspr.; mn., pren.
Pomen | ||
1. prepirati se | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Mnogo zabave so jim nudili zlasti prodajalci časopisov. Vsak trenutek so si bili v laseh. Pretepali so se in zmerjali drug drugega, ko pa se je pojavil stražnik, so izginili ko kafra. (Franjo Kolenc, A njega ni …, NB) | |
Raznesli so pomalem vso bogastvo, ki se je skozi stoletja kopičilo ob Belih vodah, tako da so od gradu na koncu ostali le zidovi. Toda mladi grof in grofica zaradi tega nista bila zaskrbljena in si tudi nista bila v laseh. (F. Lainšček, Mislice/Deset pravljic, NB) | ||
»Da bi vaju vrag! Že zopet sta si v laseh!« hitel je sodnik. »Govorita vendar enkrat mirno, pametno!« (J. Kersnik, Agitator, NB) | ||
»Bodita si dobra; razprtija s sosedi grunt žre!« ga je učil oče. Lovrač in Strojin sta si bila že dolgo v laseh. Sporekla sta se nekoč in tudi stepla. (Jan Plestenjak, Lovrač, NB) | ||
Kdo ve, kdo so bili ti ljudje, katero ljudstvo, katero pleme. Tudi Aboridžini so si bili stalno v laseh, tudi oni so se pogosto iztrebljali. (Tomo Križnar, Samotne poti, NB) | ||
Zato je Oppenheimer pregovoril G. Kistiakowskega, strokovnjaka za eksplozive, da je prevzel nalogo. S prej omenjenim Parsonsom, ki sploh ni verjel v možnost implozije, sta si bila tako v laseh, da je večkrat moral posredovati Oppenheimer. (Delo, 10. maja 2000, NB) |
2. biti v sovražnem, neprijaznem odnosu | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Prebivalci spornega Kašmira so manj kakor odstotek življa na precej več kot milijardni podcelini, a malodane pol stoletja odločilno vplivali na življenje v sosednjih sovražnih državah, ki sta si v laseh zaradi nerešenega kašmirskega problema. (Delo, 29. dec. 2001, NB) | |
Spor med dvema sestrskima evropskima cerkvama je v resnici paradoksen, saj gre za krščanski cerkvi, med katerima je v bistvu zelo malo dogmatskih (zato pa precej več zgodovinsko-političnih) razlik. Prav zato bi bilo pričakovati, da si bo Ruska pravoslavna cerkev veliko bolj v laseh denimo z islamom ali judaizmom, saj gre za veri s precej drugačnim »idejnim« pristopom. (Delo, 29. jul. 2002, NB) | ||
Microsoft in Apple sta si bila v zadnjih mesecih precej v laseh zaradi slabe prodaje Microsoftovih izdelkov za Mace. (Monitor, november 2002, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem biti si v laseh izhaja iz dejstva, da se pri medsebojnem fizičnem obračunavanju nasprotnika z rokami pogosto zgrabita za lase in jih vlečeta. Po tej predstavi je nastal tudi glagol lasáti ‘držati za lase in stresati’ in lasáti se ekspr. 1. ‘tepsti se, pretepati se’, pog. ‘bojevati se’ in 2. ‘prepirati se, biti v sporu’. Po enaki predstavi kot biti si v laseh je nastal frazem skočiti si v lase. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to be at loggerheads |
to be at daggers drawn | ||
to be (forever) at each other’s throats | ||
češ. | být si [pořád] ve vlasech | |
ležet si [pořád] ve vlasech | ||
fr. | se prendre aux cheveux, être aux prises avec qn. | |
être à couteaux tirés | ||
se crêper le chignon | ||
nem. | sich in den Haaren liegen | |
sich in die Haare geraten | ||
sich in die Haare kriegen | ||
sich in der Wolle liegen | ||
rus. | žit’ kak koška s sobakoj |
délati síve lasé kómu ekspr.; mn., pren., tudi nikal.
Pomen | ||
povzročiti komu velike skrbi | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Neobvladljive trume teh, za vojaške avanture usposobljenih in pripravljenih vitezov, ki so tavali po deželi od dvora do dvora, iskali avantur in delali sive lase graščakom in škodo ljudstvu, so prišle prav, ko je zadonel prek dežele papežev klic: »Osvoboditi Sveto deželo!«. (Andrej Lenarčič, Slovenska zgodba, NB) | |
Sun dela sive lase tudi uveljavljenim hardverskim tekmecem, kakršna sta DEC ali IBM, ker Sun dejansko spodbuja kloniranje svojega hardvera in se pri tem zanaša na tisto staro ‘čreva na plot’, po katerem bo Sun ostal na dobičkonosnem robu vala izdelkov že s tem, da bo prišel z novimi, močnejšimi računalniki SPARC na trg prej, kot se bo to posrečilo vsem njegovim tekmecem. (Robert X Cringely, Naključni imperiji, NB) | ||
Če pa gre za Duha kot duhovno bitje, ki ni odvisno od naših sklepov, potem je težava še toliko manjša, saj temu bitju ni treba vihati nosu nad pojavi, ki delajo sive lase spoštovanim akademikom na zemlji. (Vinko Ošlak, Pojasnilo prijateljem o esperantu, NB) | ||
Grosupeljskim policistom so delali sive lase od junija lani, ko so se začeli vrstiti vlomi v okoliških počitniških naseljih, predvsem na Polževem, v lovskih domovih in počitniških hišah v širši grosupeljski okolici, neznanci pa so kradli in odnašali neznano kam vse od kraja, od lovskih trofej do televizorjev. (Delo, 20. feb. 2001, NB) | ||
To je zagrenilo življenje predvsem policistom in uradnikom v glavnem mestu Gane Akri, kjer se je Gadafi srečal s tamkajšnjim predsednikom Jerryjem Rawlingsom. Vladnim uslužbencem je povzročalo sive lase zlasti iskanje varnega parkirnega prostora za toliko vozil in hotelske namestitve za vse goste. (Delo, 12. jul. 2000, NB) | ||
Druga, manjša skupina, ki jo urednik Kalendarija Szrca Jezusovoga 1917 imenuje »mala strankica«, pa je pod vplivom madžarske politične akcije in vendske teorije spletkarila in povzročala župniku sive lase. (Mihael Kuzmič, Slovenski izseljenci iz Prekmurja v Betlehemu ZDA) | ||
Slalom ga niti ne skrbi, saj je prepričan, da bo osmerica – Matjaž Vrhovnik, Jure Košir, Mitja Kunc, Drago Grubelnik, Mitja Valenčič, Andrej Miklavc, Uroš Pavlovčič in Rene Mlekuž – vnovič potrdila visoko kakovost. Zato pa mu sive lase povzroča veleslalom, saj smučanje v primerjavi s Söldnom ni bistveno boljše. (Delo, 16. nov. 2000, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem delati sive lase komu z različico povzročati sive lase komu temelji na dejstvu, da ljudem prevelik stres ter velike skrbi in druge težave pogosto povzročijo prezgodnje sivenje las. Frazem se uporablja tudi v nikalni obliki: ne delati sivih las komu, ne povzročati sivih las komu. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to make so.’s hair turn grey |
to give so. grey hair | ||
nem. | jmdm. große Sorgen bereiten | |
jmdm. großen Kummer bereiten |
iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž redko; primera
Pomen | ||
imeti lase tako, da visijo in da so ravno prirezani | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Lase je imel (Dimitrij) ostrižene na dež (v prevodu iz ruščine) … in mi naslonil na prsi svojo mehko veliko glavo z lasmi, po malorusko počesanimi na dež. (zgled iz Vidmarjevih Zbranih del) | |
Ne mara fantov z lasmi na dež. Kdo ve, kaj počneta s tistim dolginom, s katerim se sestajata – lase ima kot dež v pratiki. (B. Zupančič, Meglica 1968, 140, 160) | ||
(Frnatek) Cel mesec je presedel tam (v novomeških zaporih); bil je poraščen po obrazu, brki so mu bili kot dež na pratiki. (J. Dular, Krka umira, 1943, 90) | ||
Čela se mu malo vidi; krijejo ga lasje, ki so kakor dež v »pratiki«. SP 1962: dež: lasje, brki na dež. |
Izvor frazema | ||
Izvor izrazov imeti lase [počesane, postrižene] na dež, imeti brke [počesane, postrižene] na dež ali imeti lase na dež, imeti brke na dež je mogoče domnevati iz zgledov. Očitno je to izvirno slovenska primera, saj v drugih jezikih nisem našel nič ustreznega, kar bi bilo povedano z enakimi besedami. Zgled iz Vidmarjevih Zbranih del bi morda kazal na to, da so se tako česali tudi Ukrajinci. Izhajati je najbrž treba iz primer imeti lase kot dež v pratiki, lasje so kakor dež v pratiki in brki so bili kot dež na pratiki, kot so zapisali pisatelji Josip Stritar, Beno Zupančič in Jože Dular. Iz narečij je znana še primera imeti lase kot dež v pratiki v pomenu ‘imeti razmršene lase’. Tak pomen ima verjetno tudi izraz pri Dularju. Izraza lasje na dež, brki na dež sta verjetno nastala po skrajšanju iz primer imeti lase kot dež v pratiki, imeti brke kot dež v pratiki ali lasje, brki so kot dež v pratiki. Pomen ‘viseči, ravno prirezani lasje, brki’ bi lahko nastal po primerjavi oznake, simbola za dež v pratiki. Pomen ‘razkuštrani, neurejeni lasje, brki’ pa bi lahko nastal v navezavi na primere držati se kot dež v pratiki, tj. ‘čemerno, kislo’, ali držati se kot Pust v pratiki v enakem pomenu. Pomensko ustrezni italijanski frazem capelli tagliati a casco temelji na predstavi o laseh, ki so podobni šlemu, čeladi. |
kàj visí na lásu, gl. viseti na lasu.
lasjé se jéžijo kómu ekspr.; 3. os. mn., tudi pret., dov. so se naježili
Pomen | ||
občuti grozo, odpor; zgraža se | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Mihi Muhi od strahu zastane noga, ko ugledajo njegove široko odprte oči velikansko bradato pošast. Uklekajo mu drhtava kolena, lasje se mu ježijo, kloni mu glava. Duh pa mu z oglodanim rebrcem potrka na potno čelo in ogovori babjevernega junaka z zamolklim mrtvaškim glasom: »Otrok prahu.« (Rado Murnik, Brakada brez braka in druge humoreske, NB) | |
Če je res bil ugrabljen, je še živ in pri zdravi pameti, ali pa so ga morda usmrtili? – Vprašanja, ob katerih se ježijo lasje in ob katerih je na mestu vse, samo brezbrižnost ne. (Delo, 24. mar. 2001, NB) | ||
Patriotizem je stanje duha, v katerem se mešajo čustveni in razumski elementi – domovine ne ljubiš zgolj kar tako, od rojstva naprej in abstraktno; to je tudi interesna vzajemnost, od katere imaš nekaj koristi, nekaj pa moraš dajati. Ta daj-dam je v normalni nacionalni državi samoumeven in sega tudi v gospodarstvo, pa naj se ekonomskim neoliberalcem ob tem še tako ježijo lasje. (Delo, 25. maja 2004, NB) | ||
Dvakrat so me že vrgli iz službe, ko so izvedeli za mojo psihiatrično izkušnjo. Še zdaj se mi ježijo lasje, če se spomnim, kaj vse sem doživela na zaprtem oddelku. Oropali so me vsega človeškega dostojanstva. (Delo, 28. mar. 1998, NB) | ||
Marsikomu so se ježili lasje ob misli, kaj bi bilo, če bi se zgodilo kaj nepredvidenega, direktor Goll pa je kljub temu dosegel, da bo najstarejša nemška jedrska elektrarna Obrigheim – jedrski dinozaver, ki je v pogonu že štiriintrideset let – delovala dve leti dlje. Zato si je zaslužil, da ga izpostavijo pred nemško javnostjo, so prepričani ljubitelji narave. (Delo, 28. dec. 2002, NB) | ||
Iz gozda so se prikazovale čudne sence, zibajoče se, omahujoče. Poštarju so se ježili lasje, dacar se je bil sključil v klopčič in zobje so mu šklepetali. (Ivan Cankar, V mesečini, NB) | ||
A živega človeka ni videl nikjer in tudi človeškega glasu ni bilo od nikoder. Lasje so se mu naježili, ko je pomislil, da so te grozne razvaline pokopale pod sabo vse, kar je bilo pred trenutki še živega. In tedaj se je spomnil matere, ki jo je bil pustil v cerkvi. (Josip Vandot, Prerok Muzelj, NB) | ||
Tovarna se je zdela še večja kot iz daljave. Delovala je tako strah vzbujajoče, da so se mi naježili lasje. Vstopili smo v tovarno, kjer so še vedno originalne turbine, ohranjene so tudi vse železne konstrukcije. (Delo, 4. apr. 2007, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. lasje so šli pokonci komu. |
lasjé so se najéžili kómu, gl. lasje se ježijo komu.
lasjé so šlì pokônci kómu ekspr.; 3. os. mn., tudi sed.
Pomen | ||
občutil je grozo, odpor; zgražal se je | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Prepričan je bil, da so to prikazni z onega sveta. Lasje so mu šli pokonci. Ves se je tresel in ječal. (Matevž Hace, Tihotapci, NB) | |
Pozno zvečer sem poškilil še na neko zabavno oddajo, in sicer prav v trenutku, ko so zbijali šale na račun preminule princese. Kar lasje so mi šli pokonci, ko sem se spomnil, kakšen halo bi zagnali kje drugje, posebej pa še tam, kjer je že od nekdaj kronično pomanjkanje princes in kdaj pa kdaj posvojijo kakšno, ki ni »naša«. (Delo, 12. jun. 1999, NB) | ||
Videl sem, kako sekajo gozdove, uničujejo žive meje, podirajo prelepe stare stavbe. Kar lasje so mi šli pokonci. Hotel sem popraviti škodo, zaceliti rane podeželja, da se tako izrazim. (National Geographic, maj 2006, NB) | ||
Salingerjev citat na začetku filma pove vse. »Ko sem bil star šest let, sem spoznal, da je Bog vse, in lasje so mi šli pokonci …« Najprej se ne spomnim. (Delo, 19. nov. 2005, NB) | ||
Obnašajo se, kot da bi bilo v Sloveniji dosti bolje, če bi bili tam samo Slovenci in bi bili ti narejeni po istem kopitu. Lasje mu gredo pokonci, ko posluša argumente glede izbrisanih in Romov. (Mladina 2004, št. 12, NB) | ||
Če ti ne bi zaupala, te ne bi čakala. In me je gledala s tistim mirom, ob katerem grejo človeku lasje pokonci. Enkrat me boš čakala zaman, sem rekel, enkrat me sploh ne bo nazaj, sem rekel. (Drago Jančar, Zvenenje v glavi, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem lasje so šli pokonci komu temelji na dejstvu, da se človeku ob velikem strahu, grozi naježijo koža, dlaka in lasje ali gredo lasje pokonci. Glede na to je frazem dobil pomen občutenja groze, odpora, zgražanja. Na enak način je nastal tudi frazem lasje se ježijo komu. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | it. | i capelli gli si rizzarono |
nem. | jmdm. stehen die Haare zu Berge | |
jmdm. sträuben sich die Haare |
na lás podóben kómu/čému ekspr.; primera, navadno v povedni rabi
Pomen | ||
zelo podoben | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Ker sta bila starša izredno skrbna, so golobički kmalu toliko zrasli, da so pogledali iz gnezda in se začeli s pomočjo staršev učiti letati. Vsi štirje so odraščali v lepo raščene mladiče, ki so bili na las podobni svojim staršem. (Ignac Sivec, Kruh ponoči spi, NB) | |
Vojna v Čečeniji je kot gangrena, ki neusmiljeno načenja zdravje vse Rusije. V Moskvi in Sankt Peterburgu so se, denimo, že pojavile otroške risanke, v katerih se malček, na las podoben Putinu, pogumno spopada z malimi Kavkazci. (Delo, 25. sep. 2004, NB) | ||
Po postavi je na las podobna Jeleni (vitka in visoka kakih 170 centimetrov), ima daljše rjave lase, oblečena pa je bila v svetlo jakno, kavbojke, moder pulover in modre športne copate. (Delo, 11. mar. 1999, NB) | ||
Strah jih še ni minil, kajti ko je čez goste krošnje listavcev zapihal močan veter in je nastal zvok, na las podoben naletu letal, so se brez ukaza zabrisali po tleh, da so se potem, ko so vstali, v prhki gozdni prsti poznali odtisi njihovih obrazov. (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) | ||
Naseljevanje planeta Dvojčice v sosvetju M sedem se nadaljuje. Vse več naselnikov je na tem planetu, ki je na las podoben Zemlji, s to prednostjo, da je ekološko in biološko neomadeževan. (Miha Remec, Prepoznavanje ali Bele vdove črni čas, NB) | ||
Pričakovati je tretjo zmago mariborskih odbojkaric, ki bi z novim uspehom osvojile svoj šesti naslov državnih prvakinj. Njihova letošnja prvenstvena sezona je na las podobna lanski – brez poraza. (Delo, 8. apr. 2000, NB) | ||
Nasprotniki globalizacije obljubljajo, da ne bodo delali težav, da ne bo nihče ničesar zažgal ali razbil. Izjave so na las podobne tistim, ki so jih dajali julija pred nemiri v Genovi. (Delo, 10. nov. 2001, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem biti na las podoben komu/čemu temelji na prislovni zvezi na las v pomenu ‘izraža odsotnost omejitve glede enakosti’. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | češ. | být na vlas podobný [někomu/něčemu] |
být na vlas stejný [někomu/něčemu] | ||
it. | tale e quale |
ne délati sívih lás kómu ekspr.; pren., nikal., tudi trdilno
Pomen | ||
ne povzročati komu skrbi | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Dopoldne bodo vadili predvsem taktične inačice in pilili igro z igralcem ali dvema več in manj, popoldne pa se bodo uigravali. Odigrali ne bodo nobene javne tekme, saj je tudi prijateljski dvoboj z Avstrijo odpadel, kar pa ne dela sivih las našemu vodstvu. (Delo, 4. apr. 2000, NB) | |
Oblikovanje takega davčnega okolja, ki podjetništvu ne bi delalo sivih las, bi skorajda sodilo kar v antibirokratski sklop. Podjetniških con, ne predragih poslovnih prostorov in nasploh primerno opremljenih lokacij za malo gospodarstvo je še premalo, da o inkubatorjih, ki so zaživeli in zamrli, ne govorimo. (Delo, 10. okt. 2000, NB) | ||
V lendavskem domu za ostarele občane, kjer trenutno skrbijo za 132 varovancev, si ne delajo sivih las zaradi Bratkovičevih načrtov. Direktorica Angelca Hozjan pravi, da je tudi za njihovo dejavnost konkurenca zdrava, saj zaposlene sili k boljšemu delu in strokovnemu dokazovanju. (Delo, 14. jan. 1998, NB) | ||
Košarkarji Uniona Olimpije lahko svojega tradicionalno neugodnega tekmeca C. zvezdo v današnjem derbiju 18. kola lige Goodyear pričakujejo z lažjim srcem, saj jih vodilni položaj na lestvici sam od sebe postavlja v vlogo favorita. A tudi morebitni poraz jim še ne bo delal sivih las, saj bi v primerjavi z rdeče-belimi precej manj izgubili. (Delo, 15. jan. 2005, NB) | ||
Čaka nas niz težkih tekem in ne le ta. Zebo bomo nadoknadili s kolektivno igro, ki bo raznovrstnejša,« je samozavesten nekdanji prvi strelec lige Pekič, ki si je ta naziv priigral prav v vajeniškem letu pri Celjanih, kjer skupaj s Pušnikom in tudi tekmecem Brulcem vijoličnim ni povzročal sivih las. (Delo, 2. mar. 2007, NB) | ||
Slovenskim izvoznikom evro kot zakonito plačilno sredstvo v državah evropske gospodarske in denarne unije, kot kaže, ne povzroča sivih las. V nekaterih podjetjih so na svoje žiro račune že dobili prva nakazila iz tujine v skupnem evropskem denarju in pravijo, da bodo tudi sami začeli pisati fakture v evrih. (Delo, 8. jan. 1999, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. delati sive lase komu. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | nem. | sich keine grauen Haare wachsen lassen |
ne popustíti níti za lás ekspr.; nikal., glag. prisl. zv.
Pomen | ||
prav nič ne popustiti | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | »Z vami bi lahko nekateri zaslužili pravo bogastvo,« pomenljivo pomežikne in brž ponudi džip za dvesto dolarjev. »Tako poceni vas ne bo nihče peljal do Hodža-Bahaudina,« pribije in pri ceni ne popusti niti za las. (Delo, 20. nov. 2001, NB) | |
Napoved vojne ali le vnovično zgrinjanje temnih oblakov nad ciklusom tekmovanja za svetovno prvenstvo? Kakorkoli že, FIDE tokrat ne sme narediti koraka nazaj, ne sme popustiti niti za las. Izkušnja, ko je presenečena in nemočna obstala pred Kasparovom, je še preveč sveža in boleča, da bi si lahko dovolila še eno tako grobo napako … (Delo, 19. apr. 2004, NB) | ||
Predsednik Hu Jintao in premier Wen Jiabao sta med ljudmi priljubljena zaradi popustljive politike na številnih drugih področjih, hkrati pa od njiju vse odločneje zahtevajo, naj glede Tajvana ne popustita niti za las. (Delo, 2. jun. 2004, NB) | ||
Redno da je (tj. Woodward, op. J. K.) obiskoval Belo hišo, še vedno prepričan, da so vietnamsko vojno vojaško dobili in so jo izgubili le zato, ker je ni več podpirala javnost. Zato naj bi bil edini sprejemljivi izhod iz Iraka popolna zmaga nad uporniki, in predsednika je pozval, naj ne popusti niti za las, še zlasti ne medijem in kritikom iz demokratske opozicije. (Delo, 2. okt. 2006, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem ne popustiti niti za las temelji na predložni zvezi za las v prislovni rabi: ‘izraža zelo majhno stopnjo’. Močno zanikanje že tako zanikane glagolske sestavine ojačuje še nikalnica niti. Sklop niti za las v pomenu ‘prav nič’ se uporablja še z drugimi glagolskimi sestavinami, npr. spremeniti se, premakniti se: ne spremeniti se niti za las, ne premakniti se niti za las. |
ne povzróčati sívih lás kómu, gl. ne delati sivih las komu.
ne premakníti se níti za lás ekspr.; nikal., glag. prisl. zv.
Pomen | ||
prav nič se ne premakniti | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | »Kdo je v četrti armadi?« hlastno vpraša Boris. »Kdo?« zagrmi Sova, ne da bi se premaknil niti za las. »Vsi: Bosanci, Srbi, Hrvati, Črnogorci, Makedonci, Slovenci …« (Ciril Kosmač, Na svoji zemlji, Scenarij za film, 1949, NB) | |
Z lestvijo v roki se je skoraj stiskal ob pastirico. Že od vsega začetka sta stala drug ob drugem in se ves čas nista niti za las premaknila, kakor da sta drug drugemu obljubila zvestobo do groba. Bila sta si tudi všeč, saj sta bila oba mlada, oba iz iste vrste porcelana in oba enako krhka in nežna. (Christian Andersen, Andersenove pravljice, NB) | ||
Čepar, če pa namreč pravi, da je urad v času njegovega vodenja prejel devet vlog za pridobitev naslova pravne osebe na osnovi zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. Za to se je zanimalo vsaj 15 do 20 skupin. Nobeni od teh skupin država tega ni odrekla niti priznala. Tako Čepar. Kljub intervenciji ministra Bizjaka se celotna zadeva ni premaknila niti za las. (Državni zbor RS: 28. redna seja 09. 07. 2003, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. ne popustiti niti za las. |
ne spremeníti se níti za lás ekspr.; nikal., glag. prisl. zv.
Pomen | ||
prav nič se ne spremeniti | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Miniti je moralo dvanajst stoletij, da so v zahodnem svetu indoarabske številke začele zamenjevati črke, potem pa še nekaj sto let do pridobitve sposobnosti, da se plovba po morju pokrije z zavarovanjem. A tudi brez tega se glavna zamisel nenavadne poteze rimskega imperatorja ni spremenila niti za las: ni podjetništva brez pripravljenosti na tveganje. (Delo, 26. jan. 2002, NB) | |
Iz Bele hiše, je odšel komaj 54-leten kot najmlajši nekdanji ameriški predsednik po Theodorju Rooseveltu, ki je imel po drugem mandatu leta 1909 petdeset let. Marsikdo je mislil, da se bo spremenil, pa se ni niti za las: videvajo ga z dvajsetletnicami v restavracijah v Miamiju, z Bonom v Chicagu. (Delo, 4. jun. 2004, NB) | ||
V Moskvi so ponudbo iz Bruslja zavrnili, ker se stališče Nata do sporazuma iz leta 1999 ni spremenilo niti za las. V severnoatlantskem zavezništvu namreč še vedno vztrajajo, da mora Rusija najprej umakniti svoje enote iz moldavske Pridnestrske republike in Abhazije ter Južne Osetije v Gruziji; tega pa ruske oblasti, ki trdijo, da gre za mirovne enote, ne nameravajo storiti. (Delo, 19. jul. 2007, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. ne popustiti niti za las. |
[níti] lasú ne skrivíti kómu ekspr.; pren., nikal.
Pomen | ||
ne storiti komu nič hudega | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Pa saj je bil dovolj mesarski, da tudi Nemcem ni delal sramote. Jaz le ne vem, zakaj londonski radio žene samo Nemce in Nemce, kakor bi Lahi nikdar nikomur ne skrivili lasu? (C. Kosmač, Očka Orel, NB) | |
Mož se je zakrohotal, da so se mu dolgi brki kar tresli. Potrepljal je Kekca po rami in mu je dejal: »Ne boj se, Kekec! Tinkari ne skrivim niti lasu na glavi. Tinkara je pridna deklica. (Josip Vandot, Kekec na hudi poti, NB) | ||
»Ali mene, moj Bog kaj boš z menoj?« »Ne skrivim ti niti lasu. Ali, pravim ti, moja osveta je strašna!« (Rado Murnik, Nirvana, NB) | ||
Vi ne veste, Tilka, kako miroljuben in kako ljubezniv človek je pravzaprav. Nikomur ne bi skrivil niti lasu na glavi. (M. Rožanc, Ljubezen, 1979, 31) | ||
»Čez nekaj minut ga bom spremil skozi vežo mimo tebe. Če mu rečem: ‘Nebesa so nad nama,’ ga daj takoj obesiti; če pa mu rečem: ‘Pojdi v miru,’ glej, da mu ne skriviš niti lasu.« (Delo, 7. jun. 2004, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem [níti] lasú ne skrivíti kómu je izvorno povezan z grdim, nasilnim ravnanjem s kom. Ena od oblik takega ravnanja je tudi vlečenje za lase in lasanje (gl. frazema privleči koga za lase in za lase privlečen). Motiviran je z dejstvom, zagotovilom, da so ali bodo lasje koga nedotaknjeni, kar je še poudarjeno z zanikanjem in omejitvijo na en las. V trdilni obliki, tj. z nasprotnim pomenom, pa je frazem uporabil npr. V. Cundrič (Gorgana, 1971, 29): slednjič se bo skrivil las / slednjemu izmed nas / pa bodi pravičnik ali zločinec / pa bodi zob z zobom ali glavo z glavo. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to not touch a hair on so.’s head |
to not lay a finger on so. | ||
češ. | ani vlas [na hlavě] komu nezkřivit | |
ani vlásek [na hlavě] komu nezkřivit | ||
ani vlásku [na hlavě] komu nezkřivit | ||
fr. | ne pas toucher à un cheveu [de la tête] de qn. | |
hr., srb. | ne bi nikomu stao na vlas | |
it. | non torcere un capello a qc. | |
nem. | jmdm. kein Härchen/kein Haar krümmen | |
rus. | i pal’cem ne tronut’ kogo |
povzróčati síve lasé kómu, gl. delati sive lase komu.
privléčen za lasé, gl. za lase privlečen.
privléči kàj za lasé ekspr.; pren., mn.
Pomen | ||
navajati kaj, kar ne spada k stvari ali je zelo oddaljeno od nje | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Naposled je treba priznati, da bi iz snovi, kakršno si je izbral Ivan Benko, pač nihče ne mogel napraviti kaj posebnega. Konflikta ni nikakršnega, dejanja nikjer, – zato je naravno, da je moral pisatelj posamezne prizore za lase privleči na oder, – da je moral vso stvar po nepotrebnem zavlačevati in raztezati, – in da je vsled tega delal s svojimi osebami, kakor je zahtevala okorna, plitva snov, brez ozira na kakov naraven razvoj ali na morebitne značaje … (I. Cankar, Dve izvirni drami/Kritike, NB) | |
Daj, daj, prosim!? je nejevoljen odmahnil mojster. To si pa res za lase privlekel, je zatipal po novi cigareti in si jo je nato prižgal z osumljenim vžigalnikom. Tole pa že ni nikakršen dokaz, da ga je ženska medtem srala, ga je nekajkrat preobrnil v dlani. (Feri Lainšček, Petelinji zajtrk, NB) | ||
Nekdanji direktor (še vedno je zaposlen v SBC) je prepričan, da je razrešitveni sklep proceduralno in vsebinsko nezakonit, saj da bolnišnice ni v ničemer oškodoval, niti krnil njenega ugleda, zato je svet zavoda baje za lase privlekel razloge za njegovo odstavitev in ga prikrajšal tudi za pravico do obrambe. (Delo, 9. jul. 2004, NB) | ||
Najslabše bi bilo namreč energijo za dokazovanje regijskega pomena mesta trošiti še naprej; kdor ni razumel in preračunal dosedanjih argumentov in kriterijev, se ne bo oziral niti na naslednje, ki bi jih morda na Ptuju lahko izvlekli iz rokava, nekatere pa privlekli za lase. (Delo, 14. maja 2003, NB) | ||
Vse Drnovškove vlade so bile cincajoče in popustljive, Ropova vlada pa se je že za začetek pustila za lase privleči na dva nesmiselna referenduma. (Delo, 20. jan. 2003, NB) | ||
Planil je iz hiše, prebrodil reko in se napotil po bregu v hribovsko vas. Naravnost tja pojde in jo bo za lase privlekel domov. Kaj še. (C. Kosmač, Človek na zemlji, NB) | ||
Pred tridesetimi leti je bilo treba bogoslovce za lase vleči na pedagoške tečaje, sedaj pa je njihovo pedagoško izobraževanje že gladko steklo, čeprav je bilo razširjeno s pedagoškimi predavanji na liceju. (V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem II., 1964, 10) |
Izvor frazema | ||
Frazem privleči kaj za lase izhaja iz besedne zveze privleči koga za lase v pomenu ‘s silo, na silo privleči koga’ (gl. zadnja dva zgleda C. Kosmača in V. Schmidta). Frazem omenja J. Glonar (SSJ 320) pri iztočnici privleči: privleči kaj za lase: s silo, po sili. Glonarjev navedek že kaže na prenos dejanja z oseb na stvari in tudi njegova razlaga je že blizu današnji oziroma je to zelo lahko izpeljati iz nje. Obravnavane besedne zveze še ni v Pleteršnikovem slovarju, medtem ko M. Cigale (I, 685) leta 1860 pri iztočnici Haar ustrezno nemško eine Sache bei den Haaren herbeiziehen razlaga s slovenskim s silo kaj natezati, iz devete dežele kaj vzeti, jemati, nemško Einen bei den Haaren zu etwas ziehen pa s slovenskim s silo k čemu naganjati. Tudi Cigaletovi razlagi nemških izrazov sta zelo blizu današnjim pomenom frazema. Nastanek današnjega nemškega an den Haaren herbeiziehen z razlago ‘navajati kaj, kar ne spada k stvari ali je zelo oddaljeno od nje’ ali ‘skupaj spravljati nezdružljive stvari ali predloge’ postavljajo v 15. stoletje, izvor pa pojasnjujejo s tem, da se kaj na silo navaja, tako kot so človeka proti njegovi volji brutalno vlekli kam za lase. Izvor frazema se še bolj izrecno povezuje tudi z nasilno privedbo, tj. z vlečenjem za lase neprostovoljnih prič pred sodnika (gl. H. Küpper, 315, in RF3, 116). |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | far-fetched |
hard to swallow | ||
fr. | tirer par les cheveux | |
it. | tirare per i capelli | |
nem. | an den Haaren herbeiziehen | |
pol. | ciągnąć coś za włosy | |
rus. | pritjagivat’ za volosy čto | |
pritjanut’ za volosy čto |
púliti si lasé ekspr.; pren.
Pomen | ||
biti zelo žalosten, obupan | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Saj ni kaj razumeti, ker ni vic, ampak kar cel roman, je odmahnil. Lepše od lepših so si pulile lase zaradi njega. Imel jih je lahko sedem v eni noči, če je le pomignil. (Feri Lainšček, Petelinji zajtrk, Roman, NB) | |
Toda, o Marko, kak hitro je minilo to veselo življenje! Komaj so se dobro privadili lenobi in pijančevanju, je prišla ura, ko so se streznili ter si pulili lase od žalosti in obupa. (I. Cankar, Potepuh Marko in kralj Matjaž, NB) | ||
Naznanjala se je avgustovska ploha okoli mesta. Prireditelji so si pulili lase, preložitev slovesnosti bi jih stala na milijone. (Delo, 17. jun. 2000, NB) | ||
Latrell Sprewell (New York), Shaquille OʼNeal (LA Lakers) in Rasheed Wallace (Portland) so v zadnjih tekmah prvenstva NBA kar tekmovali, kdo bo prikazal bolj fantastično predstavo. Njihovi tekmeci so si od obupa pulili lase, vendar ni veliko pomagalo. (Delo, 16. mar. 2002, NB) | ||
Nekdaj tako očiščena debla je opletal divji bršlin, mlado hosto je davil srebot. Mož se je prijemal za glavo in si pulil lase. Nobena stvar ga ni več veselila. (I. Zorec, Pomenki, NB) | ||
Zapre ga v črno kočo in nesrečni Kekec ne bo nikdar več videl sonca in svojih lepih citer. In Rožletu je bilo pri tej misli hudo, oj, tako hudo, da se je prijemal za glavo in si pulil lase. (Josip Vandot, Kekec na volčji sledi, NB) | ||
Pri Aprilii mi trenutno prav nič ne manjka. Včasih sem resda besen na svoje šefe, drugič si oni pulijo lase zaradi mene, toda kar dobro shajamo skupaj. (Delo, 2. avg. 1999, NB) | ||
Opravičujem se, toda to, kar je v tistih dneh počela opozicija, je bil idiotizem par excellence. Vodilni politiki desnice in nekateri levičarji so si zaradi tega malodane pulili lase. (Delo, 10. maja 2004, NB) | ||
Ni dolgo, kar si je očitala, da se je soprogu izneverila zavoljo slikarja, zdaj pa si ruva lase, ker se je zavoljo soproga izneverila svoji edini ljubezni. (M. Kundera – D. Baran, Življenje je drugje, 1979, 124) |
Izvor frazema | ||
Frazem puliti si lase (pri Glonarju, SSJ, 190: lase si puliti, ruvati, beliti = delati si skrbi; pri Plet. I, 500: lase si puliti, sich die Haare raufen) je izvorno povezan s starodavnimi ritualnimi običaji burnega, opaznega izražanja žalosti, tj. s trganjem oblačil, puljenjem las, posipanjem glave s prstjo ali s pepelom (gl. tudi frazem posipati si glavo s pepelom). |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to tear/pull one’s hair out |
češ. | rvát si vlasy [z hlavy] | |
trhat si vlasy [z hlavy] | ||
fr. | s’arracher les cheveux | |
hr., srb. | čupati sebi kosu | |
it. | strapparsi i capelli | |
nem. | sich die Haare raufen | |
pol. | rwać włosy z głowy | |
drzeć włosy z głowy | ||
rus. | volosy na sebe rvat’ [ot gorja, otčajanija] |
skákati si v lasé, gl. skočiti si v lase.
skočíti si v lasé ekspr.; mn., pren., nedov. skakati si
Pomen | ||
spreti se; stepsti se | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Razdelili smo si bili klopi na vrtu, sprehode – in kadar smo se lovili, smo se lovili ločeno. Včasih smo si skočili tudi v lase; takrat pa je vselej tako naneslo, da sem se jaz ruval s Tinko. (C. Kosmač, Sreča, NB) | |
»Denimo, da me črviči nehoteno mokrenje; se zato lahko poščijem na tem govorišču?« »Ti tam besedno počenjaš še veliko bolj nečedne reči!« mu je zavpil skupniški maček Ramin Črtop in potem je malo manjkalo, da si nista skočila v lase. (Miha Remec, Trapanske kronografije, NB) | ||
Pravičniki so razumnejši, boljši in močnejši, vtem ko nepravičniki tudi združeni ne morejo ničesar doseči – vsekakor včasih pravimo, da lahko tudi nepravičniki, če se združijo, opravijo veliko dejanje, toda v tem se temeljito motimo. Kajti ko bi bili vseskozi nepravični, bi si pri tem skočili v lase. (Platon, Država, NB) | ||
Francoski premier Jospin in predsednik Chirac sta si skočila v lase zaradi predloga zakona o avtonomiji Korzike. (Delo, 15. feb. 2001, NB) | ||
Vse je sicer vnovič dobesedno posekal slovaški zvezdnik Michal Martikan, ki se je minule dni zapletel v hud prepir z nemškim kajakašem Clausom Suchanekom, pri čemer naj bi si celo skočila v lase. (Delo, 25. jul. 2003, NB) | ||
Gospoda v prvi vrsti sta si pred široko odprtimi očmi Williama Robinsona med zviševanjem ponudb krepko skočila v lase in eden od obeh je svojemu nasprotniku prisolil krepko zaušnico. (Delo, 31. jul. 1999, NB) | ||
Kurdi, željni maščevanja in obračunavanja zaradi premnogih zgodovinskih krivic, in Arabci, katerih naravna pravica je zavarovati svoje družine in imetje, so si dokončno skočili v lase. (Delo, 15. apr. 2003, NB) | ||
Neskončno velika črna gmota za pesimiste, vsaj drobna lučka na koncu predora za optimiste. In tiha želja: da si Slovenci ne bi skakali v lase in metali polen pod noge. (Delo, 25. jan. 2000, NB) | ||
Si lahko mislite: medtem ko ste vi na svojih delovnih mestih garali in plačevali za vojake in policiste v upanju, da vas bodo varovali pred slehernimi agresorji, so si nekateri »uniformirani prenapeteži« skakali v lase in malodane zakurili domače dvorišče. Samo zato ker niso imeli pametnejšega dela. (Delo, 26. jul. 2003, NB) | ||
Največje presenečenje je, da je Barroso vodenje resorja za konkurenco dodelil Nizozemski, za notranji trg pa Irski. To sta področji, na katerih so si Francozi in Nemci s sedanjo komisijo skakali v lase, da bi zavarovali nacionalne interese. (Delo, 14. avg. 2004, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. biti si v laseh. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to come to blows |
to mix it (up) | ||
it. | prendersi per i capelli | |
hr. | počupati se za kose | |
nem. | sich in die Haare geraten | |
sich in die Haare kriegen | ||
sich (einander) in den Haaren liegen |
viséti na lásu ekspr.; pren., 3. os. kaj visi na lasu
Pomen | ||
biti zelo ogrožen; biti zelo bolan | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | »Osvestila se je zopet, a prevzele so jo takšne slabosti od živčnega pretresa ali kaj, da je mahoma sedla na voz. ‘Sami-leben, moje življenje visi na lasu, jaz moram k doktorju!’ je rekla. In se je odpeljala. (Fran Maselj Podlimbarski, Gospodin Franjo, NB) | |
Ali še z večjo urnostjo prime cigan Petra za roko ter ga podere znak in mu izvije nož. Zdajci je bil v rokah grozovitega človeka, življenje mu je viselo na lasu, nihče mu ne bi bil mogel pomagati, ko bi mu bil hotel sovražnik povračevati (Josip Jurčič, Jurij Kozjak, slovenski janičar, NB) | ||
Iz hvaležnosti do prvih spoznavalcev svojih zmožnosti se je naš junak ravnal dolgo časa po pravilih Prešernovega pisarja; a lepega pomladnega dne, ko je utripala v radosti vsa narava, je obsenčil tudi njega nekakov »liberalen« duh v idealnem obrazu boga Amorja – in nadepolnost Jaroslava Podgolovskega je visela na lasu in še ta … pa povejmo raje, kako se je vse to vršilo. (Janko Kersnik, Raztreseni listi, Leposlovni podlistki, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem viseti na lasu se tako kot sopomenski viseti na nitki izvorno običajno navezuje na frazem Damoklejev meč. Ta se povezuje z Damoklejem, dvorjanom Dionizija starejšega, kateremu je zavidal njegovo srečo. Zato je bil kaznovan: da bi se zavedel nevarnosti vladarske sreče, je moral po anekdoti pod mečem, visečim na konjski žimi, pojesti izbrane jedi. Damoklejev meč je tako postal prispodoba za stalno grozečo nevarnost. Motiv visenja česa na lasu ali na nitki kot prispodobe grozeče nevarnosti se sicer pojavlja tudi v antični Grčiji in antičnem Rimu, o čemer je govora tudi v frazeološki literaturi. V slovenski jezik je frazem viseti na lasu prišel verjetno s posredovanjem drugih slovanskih jezikov. V naših starejših slovarjih, kot sta Pleteršnikov in Glonarjev, tega frazema še ni. V Cig. I, 685, pa se nem. es hängt an einem Haar prevaja s sln. na (o) dlaki visi, v Plet. II, 771, pa je pri iztočnici viseti frazem viseti ob niti brez razlage. Oba bi lahko imeli za predhodnico frazema viseti na lasu in viseti na nitki. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to hang by a thread |
češ. | viset na vlasku | |
fr. | tenir à un cheveu | |
hr., srb. | visjeti o vlasi | |
it. | essere sospeso a un capello | |
nem. | an einem Haar hängen, an einem seidenen Faden hängen | |
pol. | coś wisi na włosku | |
coś trzyma się na włosku | ||
rus. | viset‘ na voloske | |
povisnut‘ na voloske |
za lasé privléčen ekspr.; pren., mn., kot pril., navadno v povedni rabi, tudi nikal.
Pomen | ||
neprimeren, neutemeljen | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | »Saj bi bilo, kot da ga prosim ljubezni!« se je branila Veronika. »Kako je pa, kadar ga ure in ure zaman čakaš na dogovorjenem kraju in si mu potem pripravljena verjeti vsak za lase privlečen izgovor?« ji je oponesla Martina. (Gitica Jakopin, Slovo od deklištva, NB) | |
Odgovorni so se pol stoletja izgovarjali, da so z reparacijami poravnali vse, za neuresničene zahtevke posameznikov pa naj bi bila kriva železna zavesa. Izgovor je bil precej za lase privlečen. (Delo, 25. mar. 2000, NB) | ||
Oguljeni argument Georgea W. Busha, da bi Sadam lahko napadel Ameriko in ohromil ameriško gospodarstvo, je tako za lase privlečen, da je kar mučno, kot komentira New York Times. (Delo, 25. jan. 2003, NB) | ||
In kaj zdaj v tej situaciji, v kateri smo se danes znašli? Jaz sem prepričan, da je predlog pobudnika za oceno presoje ustavnosti tega referendumskega vprašanja za lase privlečen, kako si pridobiti še dodatni čas in manever. (Državni zbor RS, 29. izredna seja 7. 3. 2003, NB) | ||
Izgovor, da je bil tudi Jožef iz Nazareta tesar, torej delavec, je ob vsem zlatu, s katerim se je v dveh tisočletjih krasila cerkev, sicer videti precej za lase privlečen, toda papeževe besede, da gospodarski red, v katerega drvimo, ne sme izriniti dela in na prvo mesto postaviti kapitala, namesto splošne blaginje pa zasebnih interesov, so res prave. (Delo, 4. maja 2000, NB) | ||
Iz tega zornega kota sta nova predpisa o smučeh in (ožjih) dresih smotrna. Zato pa se zdi precej privlečen za lase novi tekmovalni modus, čeprav je po svoje bolj logičen od tako imenovanega »K.O.«, ki so ga sprejeli pred leti le na novoletni skakalni turneji. (Delo, 12. avg. 2000, NB) | ||
Prvega moža Elesa dr. Iva Baniča je Drnovškova vlada aprila čez noč spodnesla z obrazložitvijo, da se je upiral pripravam na odpiranje trga. Seveda je bil ta argument privlečen za lase. (Delo, 21. nov. 2000, NB) | ||
Pred očmi sem imel namreč dokaz, da je Mrakov jezik skrajno površen in hkrati nečimern, da je v bistvu privlečen za dolge lase iz neke čudne kulturne ropotarnice, ki ima malo zveze z lepo slovensko besedo. (J. Javoršek, Črna krizantema, 1980, 238) | ||
Ko je naš reprezentant dobil Pafovo ponudbo, so si pri Realu premislili – Nicević ni privlečen za lase, kot trdi Sagadin – Ljubljančani se morajo ozirati po evropskih velikanih. (Delo, 8. avg. 2001, NB) | ||
To razpravo prekinimo o tej točki dnevnega reda za tako dolgo, dokler ne bomo dobili vseh teh preračunov, novih podatkov, na podlagi katerih se lahko odločimo, ali je ta datum 31. 12. 2008 realen ali je privlečen za lase … (Državni zbor RS: 10. redna seja 24. 7. 1998, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. privleči koga za lase. Po NB prevladuje vrstni red sestavin za lase privlečen (22x) v primerjavi z vrstnim redom privlečen za lase (13x). |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | češ. | přitažený za vlosy |
fr. | tiré par les cheveux | |
it. | tirato per i capelli | |
rus. | pritjanutyj za volosy |
za lás je mánjkalo ekspr.; pren., brezos., glag. prisl. zv., 3. os. ed.
Pomen | ||
zelo malo je manjkalo | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Zamišljeno je sklonil glavo in niti ni opazil, da je že pri hiši. Za las je manjkalo, da ni butnil v zid. Pred vrati se je ustavil. (Franjo Kolenc, A njega ni …, NB) | |
Zakaj je tako zijalasta? Glej, samo za las je manjkalo, pa bi se bil ti ubil za Krivim plazom, o, samo za las! In vendar sem ji naročila, naj pazi nate. (Josip Vandot, Kekec na hudi poti, NB) | ||
V samoto vzhodnega Hvara se je umaknil že pred petindvajsetimi leti. Za las je manjkalo, da ni požar, o katerem je govor, pogoltnil njegove ekološke hiške s pogledoma na hvarsko-pelješko-korčulski akvatorij. (Delo, 16. avg. 2003, NB) | ||
Za las je manjkalo, da se nasprotnikom ni posrečilo narediti celo referenduma, ki naj bi preprečil podpis asociacijske pogodbe, in če bi se jim to posrečilo, bi bile posledice za Slovenijo hude. (Delo, 25. jan. 2003, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem za las je manjkalo temelji na predložni zvezi za las v prislovni rabi, ki pomeni ekspr. ‘izraža zelo majhno stopnjo tega, kar pomeni glagolska sestavina manjkati’. |
za lás uíti čému ekspr.; glag. prisl. zv.
Pomen | ||
komaj uiti, izogniti se čemu | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Na srečo so se zame potegnili Slovencem naklonjeni veljaki, kot so bili dr. Bleiweis, Costa in Svetec, ki so večkrat obiskali semenišče in močno cenili tako gospoda Foersterja kot mene … Tretjič pa sem za las ušel kazni, ker so me opazili na vižmarskem taboru leta 1868. (Ignac Sivec, Triglavski kralj, NB) | |
Razen tega imajo Francozi izreden smisel za to, da na vsakem človeku in na vsaki stvari na prvi pogled odkrijejo kaj smešnega, iz česar takoj narede dovtip. Nič ni bolj zabavnega kot prepir dveh pariških hišnic ali šoferjev, ki sta za las ušla nesreči po krivdi enega izmed njiju in zdaj na vse grlo tekmujeta, kdo bo koga bolj »zabil«. (Slavko Krušnik, Smeh stoletij, NB) | ||
Ljubljana – Leopold Jeras je komaj dve leti na krmilu slovenske rokometne reprezentance, potem ko mu je lani za las ušla uvrstitev na SP v Egiptu (po drami v Zagrebu s Hrvati), pa je letos zanesljivo Slovenijo popeljal na EP. (Delo, 17. jan. 2000, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem za las uiti čemu temelji na predložni zvezi za las v prislovni rabi in pomeni ekspr. ‘izraža težavnost uresničitve glagolskega dejanja sestavine uiti’. |
življênje kóga visí na lásu, gl. življenje.