Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
faktográfski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na faktografijo: faktografski podatki; v knjigo se je vrinilo več faktografskih napak; razprava vsebuje bogato faktografsko gradivo / deskriptivna faktografska znanost
    faktográfsko prisl.:
    faktografsko natančen opisovalec družbenega življenja
SSKJ²
garderóba -e ž (ọ̑)
1. prostor za shranjevanje obleke, prtljage: oddati plašč v garderobo / kovček je dal v garderobo na postaji v shrambo za prtljago
// prostor za preoblačenje; oblačilnica: zraven telovadnice so garderobe in prhe; igralska garderoba; garderoba kopališča
2. oblačila, ki jih kdo ima: ima bogato garderobo; dopolniti poletno garderobo; na potovanju je dežnik nepogrešljiv del osebne garderobe / študentje so si izposodili kostume za igro iz gledališke garderobe; pren., knjiž. metafore so vzete iz ekspresionistične garderobe
SSKJ²
gospêjin -a -o (ȇ)
svojilni pridevnik od gospa: gospejin dežnik; gospejina soba je bila bogato opremljena
SSKJ²
grôfinja tudi grofínja -e ž (ó; í)
grofova žena; grofica: grofinja je sprejela goste v salonu; oblečena je bila kakor kaka grofinja zelo bogato, imenitno
SSKJ²
iniciálka -e ž (ȃ)
grafično poudarjena ali slikarsko okrašena (velika) začetna črka v tekstu: slikati inicialke; bogato okrašene inicialke srednjeveških rokopisov
// nav. mn. (velika) začetna črka imena, priimka, začetnica: podpisati se z inicialkami; etui z inicialkami
SSKJ²
izrazoslôvje -a s (ȏ)
1. jezikosl., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge: na področju tehniških ved se je razvilo bogato izrazoslovje; nekatere stroke še nimajo izdelanega izrazoslovja / ekonomsko, medicinsko, politično izrazoslovje
2. veda o strokovnih izrazih kakega jezika: ukvarjati se z izrazoslovjem; razvoj slovenskega izrazoslovja
3. ekspr. izrazi, besede2: sočno izrazoslovje / ekspr. pri dekletu ga je motilo moško izrazoslovje grobi izrazi
SSKJ²
izšít -a -o prid. (ȋ)
star. izvezen: bogato izšita obleka
SSKJ²
knjížnost -i ž (ȋ)
zastar. književnost, literatura: narod z bogato knjižnostjo / leposlovna knjižnost
SSKJ²
kronikálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kroniko: kronikalni zapiski; bogato arhivsko in kronikalno gradivo / kronikalne povesti / zgradba romana je kronikalna
SSKJ²
máseljc -a [masəljc] m (ȃ)
1. nekdaj prostorninska mera, približno 3,5 decilitra: naročiti maseljc vina, žganja / iti na maseljc / maseljc moke, rži
2. star. vrček (za pivo): piti iz maseljca; bogato okrašen maseljc
SSKJ²
mèdnadstrópen -pna -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki je, obstaja med nadstropji: mednadstropni pasovi pročelja so bogato ornamentirani
♦ grad. mednadstropna konstrukcija
SSKJ²
melodióznost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost melodioznega; pevnost, spevnost: to je opera z bogato melodioznostjo / melodioznost narečja
SSKJ²
nagrájati -am nedov. (á)
knjiž. nagrajevati: nagrajati umetnike, znanstvenike; bogato, velikodušno nagrajati / nagrajati s ploskanjem
SSKJ²
našítek -tka m (ȋ)
nav. mn. našit okrasek na obleki, oblačilu: ob vratu in na prsih so ji bluzo krasili bogato izvezeni našitki; obleka z žametnimi našitki
// košček blaga z znaki čina na uniformi: uniforma z zlatimi našitki na ramenih / generalski, častniški našitki
SSKJ²
obdaríti -ím dov., obdáril (ī í)
dati darilo, dar: obdariti otroke za novo leto; obdarili so jih z denarjem in dragocenostmi; bogato obdariti
// knjiž. povzročiti, da kdo ima kako pozitivno lastnost: narava ga je obdarila z bistrostjo, razumnostjo / obdariti z naravnimi lepotami
    obdárjen -a -o tudi obdarjèn -êna -o:
    obdarjeni otroci naj zapustijo dvorano; z živahno fantazijo obdarjen otrok
SSKJ²
obétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. izjavljati komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen; obljubljati: obetal mu je bogato plačilo, če ga bo ozdravil; obetati komu podporo, službo; obetal ji je zvestobo; obetal mu je, da se mu bo dobro godilo / tej hiši obetajo lepo prihodnost napovedujejo; meteorologi obetajo lepo vreme
● ekspr. obetati hruške na vrbi kaj nemogočega; ekspr. obetal mu je palico grozil mu je, da bo tepen
// navadno z odvisnim stavkom izjavljati komu, da bo kdo kaj storil, uresničil: že dolgo mu obeta, da ga bo obiskal; ekspr. obetal mu je, da bo tepen grozil / konvencija obeta zagotoviti normalne pogoje zaposlovanja
2. nav. ekspr. imeti take lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se pričakuje kaj
a) pozitivnega, ugodnega: podpirati študente, ki obetajo; kot začetnik je veliko obetal / v stroki je on ime, ki obeta / letina dobro obeta kaže
b) drugega, drugačnega: jutro nam je obetalo lep dan; njegova zunanjost ni obetala nič dobrega; nekatera znamenja obetajo spremembe / njegova prizadevnost je obetala uspeh
    obétati se nav. 3. os.
    izraža verjeten nastop, uresničitev česa: obeta se vroč dan, nevihta / njihovi kulturi se obeta lepša prihodnost; obeta se mu uspeh; ekspr. obetajo se nam lepši časi
    obétati si 
    pričakovati: od pogodbe si ne obetajo posebnih koristi; obetajo si boljše uspehe; publ. obetajo si še nove potresne sunke
    obetajoč -a -e:
    obetajoč nasmeh; obetajoč pisatelj, športnik; obetajoča kariera; prisl.: obetajoče se nasmehniti
    obétan -a -o:
    uresničitev že dostikrat obetanih reform
SSKJ²
obílo prisl. (ī)
knjiž. veliko, mnogo: imel je obilo dela; doživel je obilo hudega; uspel je z obilo pridnosti / dekle ima obilo snubcev / kot voščilo obilo sreče
// obilno, bogato: potico je obilo potresla s sladkorjem; bili so obilo poplačani za trud / težaki morajo obilo jesti veliko, dosti / pri poslušanju so se obilo smejali zelo, močno; prim. obil
SSKJ²
oblagodáriti -im in oblagodaríti -ím dov., oblagodáril (á ȃ; ī í)
star. obdariti, nagraditi: gospodar ga je bogato oblagodaril / narava ga je oblagodarila s talenti
● iron. tovarna je oblagodarila okolico z dimom in smradom onesnažila
    oblagodárjen -a -o in oblagodarjèn -êna -o:
    z naravnimi lepotami oblagodarjena pokrajina
SSKJ²
odlíčje -a s (ȋ)
1. publ. predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje; medalja, plaketa: razporediti odličja v vitrini; vojaško odličje / odličje za dolgoletno znanstveno delo priznanje
2. zastar. imenitnost, odličnost: bogato odličje dvoran
SSKJ²
ornát -a m (ȃ)
1. rel. slavnostno liturgično oblačilo: bogato vezen, dragocen ornat / duhovniški, mašniški, škofovski ornat; pren., ekspr. škof je prišel v cerkev v vsem svojem ornatu
2. srednjeveško slavnostno vladarsko oblačilo: nositi ornat / kraljevski, vladarski ornat
Število zadetkov: 82