Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
bolèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ki povzroča bolečine: boleča glava; rana je močno boleča / boleč udarec; pren. reševati boleče probleme, spore; boleča ugotovitev
// publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: izobrazbena struktura kadrov je naša boleča točka; pogostni izostanki so edina boleča točka v kolektivu
    boléče prisl.: vprašanje ga je boleče prizadelo; prim. boleti
SSKJ
odvíti -víjem dov. (í) 
  1. 1. z vrtenjem v določeno smer
    1. a) odstraniti: odviti matico; odviti pokrovček; odviti žarnico; odviti s ključem, z roko / odviti steklenico / odviti kolo pri avtomobilu sneti ga z odstranitvijo matic, ki ga pritrjujejo; odviti tirnice
      ♦       voj. odviti bombo odstraniti ji pokrovček nad vžigalnikom
    2. b) narediti, da kaj preneha pritiskati kaj, biti trdno nameščeno: odviti vreteno pri preši; odviti varovalke; odviti in priviti / odviti za en obrat
      // z vrtenjem dati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odvil je pipo in voda je silovito pritekla; odviti ventil
  2. 2. narediti, da kaj preneha biti
    1. a) zavito: odviti bonbon, paket; počasi je odvila darilo / odviti šolske knjige
    2. b) ovito: odviti obvezo; odviti papir; odviti šal / nalahno je odvil bratovo roko, ki ga je objemala v spanju odmaknil
      // zjutraj si je boleče noge povila, zvečer pa odvila
    3. c) navito: odviti nit, sukanec / odviti klobčič
    4. č) zvito: odviti listek; list se odvije / odviti kito
  3. 3. nar. koroško odkimati: Dva kupca sta se medtem zanimala za naš par. Eden je samo pobrcal s palico po stegnih in nato odvil z glavo ter brez besede izginil (Prežihov)
    odvíti se knjiž., redko  zaviti v drugo smer: cesta najprej zavije na levo, nato pa se odvije na desno
    ●     knjiž. vse skupaj se je odvilo v nekaj minutah zgodilo
    odvít -a -o: odvita žarnica; bomba je odvita
SSKJ
práskati -am nedov., tudi praskála (á) 
  1. 1. potegovati po čem
    1. a) z nohti, kremplji: praskati boleče mesto; pes praska po vratih; ušive opice so se praskale; praskati se po glavi, tilniku
    2. b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: praskati z lopato po tlaku; otroci so praskali z žeblji po zidovih
  2. 2. rad napadati s kremplji: pazi, ta mačka praska / kadar je pobesnela, je praskala in grizla; petelina sta se praskala in kljuvala
  3. 3. s praskanjem odstranjevati: praskati madež; praskati rjo s pokrova; praskati si umazanijo s prsta
  4. 4. dajati ostre, neprijetne glasove: pero je praskalo in škrtalo / krogle so praskale
    // praskajoč se premikati: stara igla praska po plošči; pero je praskalo po papirju
  5. 5. povzročati neprijeten, pekoč občutek: drobir me praska po hrbtu; prah ga je praskal v grlu; brezoseb. prehlajen sem in v grlu me praska / pijača ga je prijetno praskala po grlu
  6. 6. pog., ekspr. iti, hoditi: kam jo pa praskaš; praskal sem po trdi, kamniti cesti
    ●     ekspr. konj prha in praska v klanec kopajoč, drsajoč s kopiti gre, stopa; slabš. o tem je nekaj praskal po časopisih pisal; slabš. praskati po strunah igrati na glasbilo s strunami; star. ne praskam se rad s sosedi nisem rad z njimi v sovražnem, neprijaznem odnosu; ekspr. premalo nas je, da bi se praskali z njimi bojevali; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka; ne praskaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo
    práskati se z rahlim praskanjem zlasti za ušesi izražati to, kar določa sobesedilo: praskal se je po glavi, ne vedoč, kaj bi rekel; v zadregi se je praskal za ušesom
    praskáje: premišljeval je, praskaje se za ušesi
    praskajóč -a -e: v zadregi praskajoč se po nosu, je gledal v tla; praskajoč zvok
SSKJ
pretípati -am in -ljem dov. (ī ȋ) 
  1. 1. tipajoč se dotakniti česa na več mestih: sadja ne bom jedel, ker si ga pretipal / pretipati s prsti, z roko
    // s tipanjem preiskati: preden sede, pretipa naslonjalo in sedež; hitro so jim pretipali žepe / pretipali so ga, ker so sumili, da je oborožen / zdravnik mu je pretipal boleče mesto; pretipal si je roko in čutil, da ni zlomljena; pren. z očmi pretipati koga od nog do glave
  2. 2. ekspr. temeljito izprašati: hotel ga je pobliže spoznati in pretipati; pretipaj ga, kaj misli / preiskovalci so obtožene pošteno pretipali / imel je nalogo pretipati anarhistične organizacije raziskati njihovo delovanje
    ●     ekspr. cesto so pretipali z reflektorji preiskali; ekspr. pretipali so vsako hišo preiskali; ekspr. pretipati komu obisti s temeljitim izpraševanjem, poizvedovanjem razkriti, odkriti zlasti negativne lastnosti, ravnanje koga
  3. 3. ekspr. natepsti, pretepsti: če ga nekoliko pretipate, mu ne bo škodilo; pretipati koga s palico
    pretípati se tipajoč priti: v temi se pretipati do okna, iz hiše, skozi sobo; pren. pretipati se do jedra problema
SSKJ
ublaževáti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. delati kaj manj
    1. a) neprijetno, hudo: ublaževati bolečine
    2. b) neprijetno, boleče: ublaževati udarce
    3. c) ostro, negativno: ublaževati kritiko
  2. 2. delati, da se kaj pojavlja
    1. a) v manj izraziti obliki: ublaževati klance, strmine / ublaževati nasprotja
    2. b) v manj visoki stopnji: ublaževati vročino
  3. 3. knjiž. delati kaj blago, milo: sreča mu ublažuje poteze na obrazu
    ublažujóč -a -e: ublažujoča opomba
SSKJ
ublažíti -ím dov., ublážil (ī í) 
  1. 1. narediti kaj manj
    1. a) neprijetno, hudo: z obkladki ublažiti bolečine / ublažiti posledice / ublažiti kazen
    2. b) neprijetno, boleče: ublažiti padec, udarec
    3. c) ostro, negativno: ublažiti kritiko, stališče
  2. 2. narediti, da se kaj pojavlja
    1. a) v manj izraziti obliki: ublažiti pritisk / ublažiti ovinek
    2. b) v manj visoki stopnji: ublažiti jezo, žejo / ublažiti učinek kisline
  3. 3. knjiž. narediti kaj blago, milo: sreča mu je ublažila obraz
    ublažèn -êna -o: s humorjem ublažena satira
SSKJ
zarézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti ozko, podolgovato odprtino, vdolbino v kaj: zarezati drevo; križno zarezati kostanj; zarezati limono do polovice / tkanino je na robu zarezal, nato pa pretrgal
  2. 2. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti kaj: zarezati črte na palico; zarezati znamenje v deblo / ekspr. drobec mu je zarezal rano / reka je globoko zarezala strugo vrezala
  3. 3. s potegom, potegi priti z rezilom v kaj: vzela je nož in zarezala v hlebec; zarezati z žago v hlod; zarezati s skalpelom v kožo; ostro, globoko zarezati v kaj / zarezati s koso v deteljo
    // rezaje začeti prodirati, prodreti: plug je zarezal v zemljo; rezilo je globoko zarezalo v les
  4. 4. preveč odrezati na kakem mestu: pri krojenju zarezati blago
  5. 5. povzročiti neprijeten, pekoč občutek zaradi zelo velike hladnosti: ledeno jezero je kar zarezalo / mraz je zarezal
    // povzročiti ostro bolečino: zarezal ga je kašelj; v prsih ga je nekaj zarezalo
    // ekspr. povzročiti neugodje: neprijazen glas ga je zarezal / njegove besede so ga zarezale
  6. 6. ekspr. ostro se oglasiti: glas motorja je zarezal v tiho jutro; v mirno ulico je zarezal otroški jok
    ●     ekspr. s svojim delom je zarezal prve brazde v kulturno življenje prvi začel kulturno delovati; ekspr. vojna je globoko zarezala v njihovo življenje močno vplivala nanj
    zarézati se 
    1. 1. zaradi teže, pritiska prodreti v kako snov: kolesa so se zarezala v sneg
      // ekspr. boleče se zajesti v kaj, pritisniti ob kaj: naramnice so se mu zarezale v ramena; verige so se zarezale v zapestje / volu se je jarem zarezal v pleča
    2. 2. narediti se v površino česa: ostra črta se ji je zarezala med obrvmi; gube so se mu zarezale v čelo
    3. 3. ekspr. priti v notranjost, duševnost koga: marsikatera grenka izkušnja se je zarezala vanj / ta prizor se ji je za vedno zarezal v spomin; novo spoznanje se je zarezalo v njegovo zavest
      ●       ekspr. vojna se je globoko zarezala v pisateljevo delo je močno vplivala nanj; ekspr. njene besede so se mu ostro zarezale v srce so ga zelo prizadele
    zarézan -a -o 
    1. 1. deležnik od zarezati: zarezano deblo; globoko zarezana dolina reke; v usnje zarezane reže
    2. 2. ekspr. izoblikovan: poševno zarezane oči; ostro zarezane poteze okrog ust
SSKJ
zarezováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. s potegom, potegi z ostrim predmetom delati ozke, podolgovate odprtine, vdolbine v kaj: zarezovati drevesa; zarezovati makove glavice
  2. 2. s potegom, potegi z ostrim predmetom delati kaj: zarezovati črte v les, marmor; zarezovati z nožem, s strojem / reka zarezuje globoko strugo vrezuje
    zarezováti se 
    1. 1. biti speljan, voditi skozi kaj: potok se zarezuje v sotesko
    2. 2. zaradi teže, pritiska prodirati v kako snov: kolesa voza so se zarezovala v blato
      // ekspr. boleče se zajedati v kaj, pritiskati ob kaj: vrv se živali zarezuje v vrat
    3. 3. ekspr. prihajati v notranjost, duševnost koga: vojni dogodki so se zarezovali vanj; žalost se vse bolj zarezuje vame
SSKJ
žêlo -a s (é) 
  1. 1. organ na zadku zlasti nekaterih žuželk, podoben koničasti cevki: škorpijon porine, zabode, zasadi želo v žrtev; čebelje, osje želo; ostro, strupeno želo; bridka misel se mu je kot želo zadrla v srce; pren. strah se je s stoterimi želi zadrl v srca ljudi
  2. 2. ekspr. zbadljiva misel, zbadljivost: v odgovoru je začutila ostro želo / skušala je omiliti boleče želo njegovih žalitev ostrino; ti epigrami so brez pravega žela
    // s prilastkom negativna sila: začutiti pekoče želo ljubosumja, nevoščljivosti, maščevalnosti
SSKJ
bolán bólna -o tudi -ó [u̯n] prid. (ȃ ọ́) 
  1. 1. ki ima bolezen, ant. zdrav: bolan otrok; njegov oče je že dolgo bolan; že celo zimo leži bolan; videti je bolan; naredil se je bolnega; doma ima bolno mater; bolan na pljučih, na srcu; bolan na smrt, za smrt; bolan za jetiko, za rakom; hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan; duševno, spolno, živčno bolan; revež je ves bolan
    // ki izraža, kaže bolezen: govori s tresočim se, bolnim glasom; bled, bolan obraz; bolno dihanje; pren. bolne ambicije, sanje; obhajajo ga bolne misli; bolna občutljivost, razdraženost; pesn.: bolna duša; bolno srce
  2. 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen: kar bolan je od sreče; bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja
    bólno prisl.: bolno nasmehniti se, vzdihniti; bolno zakašljati; bolno bled v obraz / knjiž. vest o smrti je bolno odjeknila v vseh nas boleče
    bólni -a -o sam.: zdravi ne razume bolnega; dieta za žolčno bolne
SSKJ
obtípati -am in -ljem dov. (ī ȋ) 
  1. 1. s tipanjem ugotoviti, najti: v obleki je obtipal zašit denar; obtipati kljuko, vrata
  2. 2. med. preiskati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: zdravnik je obtipal boleče mesto
SSKJ
omíliti -im dov. (ī) 
  1. 1. narediti kaj milo, blago: nasmeh je omilil njen obraz; pogled se mu je omilil / trpljenje ga je omililo / omiliti kazen, predpis
    // narediti kaj manj boleče, manj neprijetno: sneg je omilil padec / omiliti posledice potresa
    // narediti kaj manj ostro, negativno: omiliti izjavo, kritiko, mnenje
  2. 2. narediti, da se kaj pojavlja
    1. a) v manj visoki stopnji: omiliti carine / omiliti zahteve
    2. b) v manj izraziti obliki: omiliti stanovanjsko stisko; vihar se je omilil; knjiž. strmina se je nekoliko omilila zmanjšala
  3. 3. star. priljubiti, prikupiti: s svojim pripovedovanjem mi je kraj zelo omilil; knjiga se je mnogim omilila
    omíljen -a -o: omiljena oblika romantike; to je omiljena snov njihovih pogovorov
SSKJ
omiljeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. delati kaj milo, blago: nasmeh mu je omiljeval obraz / omiljevati ukrepe
    // delati kaj manj boleče, manj neprijetno: ta zavest ji je omiljevala slovo
    // delati kaj manj ostro, negativno: omiljevati prvotne izjave, trditve
  2. 2. delati, da se kaj pojavlja
    1. a) v manj visoki stopnji: omiljevati dajatve
    2. b) v manj izraziti obliki: omiljevati protislovja
  3. 3. star. priljubljati, prikupljati: te lastnosti so ga povsod omiljevale
SSKJ
opíhati -am dov., tudi opihájte; tudi opihála (í) 
  1. 1. obdati s premikajočim se zrakom: opihati boleče mesto
    // obdati kaj s seboj: opihal jih je mrzel veter
  2. 2. s pihanjem odstraniti: opihati prah s knjige
SSKJ
píka -e ž (í) 
  1. 1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: po koži so se mu naredile rdeče pike; iz letala so bili ljudje videti kot majhne pike / bele pike na dominah; nosi belo ruto z velikimi pikami
  2. 2. lingv. grafično znamenje kot sestavina nekaterih črk, številk: narediti, postaviti piko na i; okrajšati besedo s piko; označiti vrstilni števnik s piko / označiti elipso, krajšanje s tremi pikami
    // ločilo, ki označuje konec pripovednega stavka: na koncu stavka je pozabil narediti piko
  3. 3. roževinasta obloga na sprednjem delu jezika pri perutnini, navadno zaradi pomanjkanja vitaminov: odreti kokoši piko
    // pog., navadno v zvezi pika na jeziku boleče mesto na jeziku v obliki majhne bele lise: dobiti, imeti piko na jeziku
  4. 4. nav. mn., pog. točka: tekmec je dobil, ima deset pik več; boriti se za pike / kupovati blago, živila na pike
  5. 5. ekspr. zelo majhna količina: tudi pike več ti ne dam / za piko je manjkalo, da ga ni povozil zelo malo
    // v prislovni rabi, v zvezi do pike izraža najvišjo možno mero, stopnjo: vse do pike je res, kar pravim; do pike je uganil, kako bo stvar potekala / do pike tako je bilo natanko tako; od pike do pike je povedal vse
  6. 6. v medmetni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa pika; tako bo, kot pravim, in pika
    ●     žarg., šport. delati pike padati pri smučanju; ekspr. imeti piko na koga, jemati koga na piko, imeti koga na piki imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. napraviti, narediti, postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; ekspr. daj mu malo potice, da si bo piko odrl da mu bo želja po njej vsaj delno izpolnjena; ekspr. mušje pike na steklu mušji iztrebki; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve
    ♦     kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; lingv. pika znamenje pod samoglasnikom za označevanje ožine; mat. pika znak za množenje; decimalna pika ki loči enice od desetin; muz. pika znamenje na desni strani note, ki podaljšuje njeno trajanje za polovico; šol. pika enota za določitev ocene; tisk. rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo
SSKJ
prizadévati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. povzročati duševno bolečino, trpljenje: te besede so jo boleče prizadevale; njegova brezbrižnost jo prizadeva; ekspr. prizadevati v živo zelo
    // vsebina te pesmi, romana ga je vedno znova prizadevala vznemirjala
    // povzročati škodo, težave: slabe gospodarske razmere zelo prizadevajo delavce; ti ukrepi jih ne prizadevajo preveč
  2. 2. povzročati poškodbe, okvare: potresi prizadevajo zlasti stare stavbe / neustrezne delovne razmere prizadevajo delavce
  3. 3. povzročati, da je kaj v slabšem položaju, v nevarnosti: reklama ne sme prizadevati koristi drugih / publ. taki ukrepi prizadevajo osebne dohodke zaradi njih se osebni dohodki znižujejo, zmanjšujejo
  4. 4. z oslabljenim pomenom delati, da je kdo deležen tega, kar izraža samostalnik: prizadevati komu bolečino, skrbi, žalost; nočem vam prizadevati hudega; prizadevati škodo
    // izraža, da je kdo deležen tega, kar določa osebek: prebivalstvo prizadevajo naravne nesreče; prizadevale so jih vojne in druge nadloge
    ●     ta odredba nas ne prizadeva se nas ne tiče, nas ne zadeva
    prizadévati si delati, biti aktiven za dosego, uresničitev česa: učenci so si prizadevali za čim boljši uspeh; vztrajno si prizadevati za kaj / prizadevati si za dobro; prizadevati si za pravično družbeno ureditev / prizadeval si je biti duhovit, razumljiv; prizadeval si je prebiti fronto
    ●     zelo so si prizadevali okrog njega mu stregli
    prizadeváje: začel je govoriti, prizadevaje si, da bi prevpil vse druge
    prizadevajóč -a -e: pozorno ga je poslušala, prizadevajoč si vse razumeti; za dobro si prizadevajoč človek
SSKJ
rána -e ž (á) 
  1. 1. kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrga: rana se celi, se gnoji; rana krvavi, peče; rana se je znova odprla; dobiti, imeti rane po vsem telesu; obvezati, razkužiti, zdraviti rano; globoka, gnojna, krvava rana; rana od ugriza, vboda; rana na čelu, hrbtu; pokrit z ranami; krasta na rani / ekspr. biti ves v ranah imeti veliko ran
    // čista rana ki se ne gnoji; prisadna rana; smrtna rana; ekspr. živa rana; rana na pljučih kaverna; rana na želodcu razjeda
    // pes si liže rano / rane na sadnem drevju
  2. 2. ekspr. kar nastane zaradi duševne bolečine, trpljenja: otrokova smrt ji je vsekala globoko rano; v pogovoru se ni dotaknil njegove boleče, stare rane; ob spominu nanjo se mu je v prsih spet odprla rana je spet začel trpeti
    // moralne, srčne rane; nezaceljiva rana nesrečne ljubezni
    ●     publ. to je rakava rana v razvoju industrije velika, nevarna slabost, napaka; ekspr. mesto je med vojno pretrpelo strašne rane je bilo zelo poškodovano; čas celi rane
    ♦     farm. posip za rane; med. rana kar nastane na mestu, kjer se tkivo zaradi zunanje sile pretrga; rana se čisti se manj gnoji; izžigati rane; očistiti rano odstraniti gnoj, tujke; izstrelna rana ki jo naredi krogla ob izstopu iz telesa; odprta rana; vbodna rana; zaprta rana zašita, povita, zaceljena; vet. ugrizna rana
SSKJ
vrézati vréžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. z rezanjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vrezati napis, podobo, znamenje; vrezati v drevo, kovino, steklo; vrezati z nožem; dati si vrezati začetnici imen v prstan vgravirati
    // lisice so mu vrezale krvavo progo v zapestje / reka je vrezala svojo strugo v skrilavce; pren., ekspr. nič ni moglo izbrisati podobe, ki so jo vrezali prvi stiki s tujim svetom
    ♦     teh. vrezati navoj
  2. 2. z rezanjem prodreti v tkivo, snov: vrezati v organ; vrezati s skalpelom
    vrézati se 
    1. 1. narediti se v površino česa v obliki, kot jo določa samostalnik: v čelo so se mu vrezale gube
    2. 2. ekspr. boleče se zajesti v kaj, pritisniti ob kaj: naramnica se mu je vrezala v ramo
    3. 3. ekspr. z globokim duševnim delovanjem, učinkom priti trajno v kaj: ta prizor se mu je vrezal v spomin, zavest
    vrézan -a -o: v lesen strop vrezana letnica
    ♦     obrt. vrezani žep žep, pri katerem se odprtina vreže v oblačilo
SSKJ
vrezováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. z rezanjem delati, oblikovati kaj v kaj: vrezovati napis, okraske; vrezovati v kamen, kovino, les / vrezovati žige / jarem mu je vrezoval krvave proge v kožo; ekspr. trpljenje mu je vrezovalo gube v obraz
    ♦     teh. vrezovati navoje
  2. 2. z rezanjem prodirati v tkivo, snov: vrezovati v organ; vrezovati s skalpelom
    vrezováti se 
    1. 1. delati se v površino česa v obliki, kot jo določa samostalnik: v čelo se mu že vrezujejo gube
    2. 2. ekspr. boleče se zajedati v kaj, pritiskati ob kaj: veriga se mu je vrezovala v zapestje
    3. 3. ekspr. z globokim duševnim delovanjem, učinkom prihajati trajno v kaj: besede so se mu vrezovale v zavest
SSKJ
žàl [žau̯] prisl. (ȁ) 
  1. 1. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neprijetno čustvo, žalost zaradi storjenega slabega, nepravilnega dejanja ali opustitve česa dobrega, koristnega: najprej je bil surov, potem mu je bilo pa žal; žal mu je, da ga je udaril; iz srca, neizmerno, zelo mu je žal za vse hudo, ki ga je povzročil / kot opravičilo ne bom več tega storil, žal mi je
    // izraža nezadovoljstvo, prizadetost zaradi česa sploh: še žal mu bo, če ne bo šel; žal jim je, da prireditev ni uspela; zaradi izgube pri stavi mu ni žal; ekspr. žal mu je, kolikor ima las na glavi, da avtomobila ni prodal zelo
  2. 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža žalost, sočutje s kom zaradi njegovih težav, neprijetnosti: žal mu je fanta, ki je tako osamljen; njemu nikogar ni žal / žal mu je rož, ki se bodo posušile
    // v zvezi z za izraža nezadovoljstvo, pridržek ob porabi, uporabi, dajanju česa: žal mu je časa za potepanje; za knjige mu ni žal denarja; žal mu je stroškov za zdravljenje / žal mu je avtomobila za tako pot
    // v zvezi s po, za izraža boleče čustvo zaradi odsotnosti, izgube česa: zapustil jih je, pa ni bilo nikomur žal po njem; izgubili so psa, še zdaj jim je žal za njim
  3. 3. z oslabljenim pomenom izraža prizadetost, nezadovoljstvo ob povedanem: bal se je, da bo zbolel. Žal so se slutnje uresničile; to, kar pravite, je žal resnično / v medmetni rabi: naj gre kdo drug, on, žal, zdaj nima časa; boš šel z nami? Žal, ne morem
Število zadetkov: 34