Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
specífičen -čna -o prid. (í)
poseben, svojevrsten: biti v specifičnem položaju; beseda ima v tej zvezi specifičen pomen; težko je ustreči njenim specifičnim željam; opisovati specifično življenje mornarjev
// značilen, tipičen: njegova specifična lastnost je, da rad vsakomur svetuje; za tako kurjenje je specifična velika poraba kurjave / med njima so specifične razlike
♦ 
fiz. specifični upor upor en meter dolgega odseka vodnika s presekom enega kvadratnega milimetra; specifična teža teža 1 m3 snovi; specifična toplota toplota, ki segreje en kilogram snovi za eno stopinjo; med. specifična bolezen bolezen, ki jo povzroča en sam mikrob
    specífično prisl.:
    specifično romantičen način pisanja; to je specifično slovenska narodna jed; sam.: ljudska umetnost je nekaj specifičnega
SSKJ²
tífus -a m (ȋ)
bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju, med. trebušni tifus1preboleti tifus; cepiti proti tifusu; umreti za tifusom; epidemija tifusa; kolera in tifus
 
med. pegasti ali pegavi tifus bolezen z visoko vročino, glavobolom in izpuščaji, ki jo prenašajo uši; pegavica
SSKJ²
bolán bôlna -o tudi -ó [bou̯naprid. (ȃ ó)
1. ki ima bolezen; ant. zdrav: bolan otrok; njegov oče je že dolgo bolan; že celo zimo leži bolan; videti je bolan; naredil se je bolnega; doma ima bolno mater; bolan na pljučih, na srcu; bolan na smrt, za smrt; bolan za jetiko, za rakom; hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan; duševno, spolno, živčno bolan; revež je ves bolan
// ki izraža, kaže bolezen: govori s tresočim se, bolnim glasom; bled, bolan obraz; bolno dihanje; pren. bolne ambicije, sanje; obhajajo ga bolne misli; bolna občutljivost, razdraženost; pesn.: bolna duša; bolno srce
2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen: kar bolan je od sreče; bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja
    bôlno prisl.:
    bolno nasmehniti se, vzdihniti; bolno zakašljati; bolno bled v obraz / knjiž. vest o smrti je bolno odjeknila v vseh nas boleče
    bôlni -a -o sam.:
    zdravi ne razume bolnega; dieta za žolčno bolne
SSKJ²
brámor -ja m (á)
1. škodljiva žuželka z močno razvitima sprednjima nogama, ki živi v zemlji: bramor spodjeda korenine
2. vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu: vol ima bramor; bramor na čeljusti
3. mn., zastar. tuberkuloza vratnih bezgavk; skrofuloza: bramorji so pogostna bolezen
SSKJ²
Creutzfeldt-Jakobov -a -o [krôjcfeld-jákobov-prid. (ȏ-ȃ)
med., v zvezi Creutzfeldt-Jakobova bolezen nalezljiva bolezen, ki se z uživanjem mesa obolelega goveda prenaša na človeka in povzroča demenco, izgubo nadzora nad delovanjem mišic, komo: poznamo več oblik Creutzfeld-Jakobove bolezni
SSKJ²
diagnosticírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. ugotoviti in določiti bolezen: diagnosticirati sladkorno bolezen, vnetje želodca; diagnosticirati tuberkulozo pri živini s tuberkulinskim preizkusom
SSKJ²
fuzikládij -a m (á)
agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: škropiti proti fuzikladiju
// bot. glivica, ki povzroča to bolezen:
SSKJ²
influénca -e ž (ẹ̑)
nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal: ima influenco; zboleti za influenco; epidemija influence
♦ 
fiz. električna influenca razdelitev pozitivnih in negativnih nabojev v prevodniku zaradi električnega polja; med. aviarna influenca nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom, ptičja gripa
SSKJ²
jétika -e ž (ẹ́)
1. nalezljiva bolezen pljuč s krogličastimi tvorbami: dobiti jetiko; cepiti proti jetiki; umreti, zboleti za jetiko; zatirati jetiko pri govedu / hitra jetika za katero bolnik umre v kratkem času
 
pog., ekspr. ima ta lačno jetiko zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh; ekspr. moja denarnica ima jetiko neprestano mi primanjkuje denarja
// zastar., navadno s prilastkom taka bolezen kakega organa sploh; tuberkuloza: ima kostno jetiko
2. slabš. suh, slaboten človek, navadno siten: videl je, kako se je tista mestna jetika spakovala / kot psovka kaj zabavljaš, jetika
SSKJ²
lymski -a -o [lájəmski in lájmskiprid. (ȃ)
med., v zvezi lymska bolezen ali lymska borelioza bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo: dokazovanje, odkrivanje lymske bolezni; stadiji lymske bolezni
SSKJ²
med3 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka méd- (ẹ̑)
1. za izražanje usmerjenosti v položaj, omejen z dvema mejnima točkama, ali dosege tega položaja: vložiti rastlino med lista; pes stisne rep med noge; med sosedna vrtova so postavili plot / pot pelje med dva visoka hriba
// za izražanje usmerjenosti v položaj, omejen z več mejnimi točkami, ali dosege tega položaja: luna se skrije med oblake; plevel se zaseje med pšenico; pomesti med smeti / preriniti se med gledalce; večkrat pride mednje
2. za izražanje razdeljevanja: razdeliti zemljo med kmete; razdati denar med reveže / narod je razkosan med tri države
3. za izražanje pripadnosti: šteti med najboljše; polh spada med glodavce; uvrstiti koga med prijatelje
II. z orodnikom
1. za izražanje stanja v položaju, omejenem z dvema mejnima točkama: sestra stoji med bratoma; potok teče med gozdom in travnikom; ekspr. med nebom in med zemljo / razdalja med točkama; cesta med Ljubljano in Vrhniko / nočne temperature med 5 in 10 °C; pren. razmejitev kompetenc med občinskimi in državnimi službami
// za izražanje stanja v položaju, omejenem z več mejnimi točkami: hiša stoji med drevjem; pot se vije med njivami; pismo je založeno med papirji; prišlo je novo gradivo, med tem je nekaj zate / petelin se šopiri med kokošmi; bolezen se pojavlja med otroki
2. za izražanje pripadnosti: ta jabolka so med najboljšimi; vsakdo med nami ga pozna; najboljši med njimi; on je zmeraj med prvimi
// za izražanje izbora: izbor med sadnimi vrstami; odločati se med mestnim in podeželskim življenjem
3. za izražanje medsebojnega odnosa: med seboj govorijo nemško; otroci se kosajo med seboj; vsi člani kolektiva se tikajo med seboj; pogajanja, sovraštvo med nasprotniki; stiki med državami / delili so si izkupiček med seboj / podobnost, razlika med njim in bratom
4. za izražanje časa, ki ga omejujeta dve točki: otroci med petim in desetim letom; priti na obisk med peto in šesto uro / med prvim in drugim poglavjem povesti je minilo leto
// za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: tako je bilo med okupacijo, vojno; zaspati med poukom, vožnjo / med tednom zgodaj vstaja vse dni razen v nedeljo / med pasjimi dnevi je najbolj vroče
// za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: med ploskanjem je stopil v dvorano; povedati med glasnim smehom; ekspr. doraščati med trdim kmečkim delom
● 
premalo greš med ljudi v javnost, v družbo; pog. šel je med postopače postal je postopač; stopiti med vrata v prostor, ki ga oklepa okvir vrat; med drugim je povedal tudi to zgodbo povedal je razne stvari in to zgodbo; ekspr. ti stojiš med menoj in mojo srečo ti si vzrok, da nisem srečen; pog. nič, ničesar ni bilo med nama nisva imela spora; nisva imela intimnega razmerja; ekspr. med nama (rečeno), všeč mi je izraža zaupnost; ekspr. to naj ostane med nami drugim tega ni treba pripovedovati; stati med vrati v prostoru, ki ga oklepa okvir vrat
♦ 
šport. med dvema ognjema skupinska otroška igra z žogo; prim. medtem
SSKJ²
pepélast -a -o prid. (ẹ̑)
1. nav. ekspr. podoben pepelu: človek s pepelastim obrazom; pepelasto perje / pepelast oblak / pepelasta barva
2. agr., v zvezi pepelasta plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline: škropiti proti pepelasti plesni
// nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen, Erysiphaceae: hrastova pepelasta plesen
SSKJ²
peronóspora -e ž (ọ̑)
agr. glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic: škropiti proti peronospori; širjenje peronospore
// nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen, Peronosporaceae: trtna peronospora
SSKJ²
sindróm -a m (ọ̑)
skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen: vsaka bolezen ima svoj značilni sindrom; ugotoviti sindrom progresivne paralize / med. depresivni sindrom; abstinenčni sindrom skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; odtegnitveni sindrom; pren., knjiž. raziskovati doživljajsko alienacijski sindrom pri mladini
SSKJ²
skrlúp -a m (ȗ)
agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: škropiti proti skrlupu
// bot. glivica, ki povzroča to bolezen:
SSKJ²
snét ž, daj., mest. ed. snéti (ẹ̑)
1. glivična bolezen, ki se kaže v obliki črnkastih tvorb na listih, klasih, steblih rastlin: koruzo je napadla snet
// nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen: s snetmi okužene rastline; sneti in rje / prašnata snet glivica zajedavka na žitu in drugih travah, ki razkraja zlasti klase v črn prah, Ustilago; trda snet
2. slabš. nepomemben, malovreden človek: ne druži se s tako snetjo / ed. roparji, tatovi in podobna snet nepomembni, malovredni ljudje
SSKJ²
škrlúp -a m (ȗ)
agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege: škropiti proti škrlupu / hrušev, jablanov škrlup
// bot. glivica, ki povzroča to bolezen: delovanje škrlupa
● 
nar. po nalivu se je naredil na njivi škrlup skorja; nar. posneti škrlup z mleka smetano
SSKJ²
tuberkulóza -e ž (ọ̑)
nalezljiva bolezen pljuč s krogličastimi tvorbami, jetika: imeti tuberkulozo; zdraviti tuberkulozo; zboleti za tuberkulozo; tuberkuloza pri govedu; bacil tuberkuloze / pljučna tuberkuloza
// s prilastkom taka bolezen kakega organa sploh: črevesna, kostna, kožna, očesna tuberkuloza
♦ 
med. miliarna tuberkuloza pri kateri nastanejo drobna žarišča bolezni po vsem organizmu; odprta tuberkuloza pri kateri so v izpljunku bacili
SSKJ²
alzheimer -ja [álchajmerm (ȃpog.
degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; Alzheimerjeva bolezen: test na alzhaimerja
SSKJ²
borélija -e ž (ẹ́)
1. biol. spiralasta bakterija, ki jo med gostitelji prenašajo zlasti klopi, Borrelia: v Sloveniji je z borelijo okuženih veliko klopov
2. bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega s tako bakterijo, med. lymska bolezen, lymska borelioza: zboleti za borelijo; zdravljenje borelije v akutni fazi
Število zadetkov: 719