Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
béjli -a -o prid. bel: lepo belo lišo má AI 1878, 10; nego z-bêlov krájdov KAJ 1870, 9; Planine szo bêle AIN 1876, 12; gvant pa nyegov je bejli KŠ 1771, 56; liki ſzneig bejli bodo KŠ 1754, 210; do Bejloga (mourja) KŠ 1771, A5b
biléjši tudi belêši -a -e bolj bel: i bilejſi bodem od ſznejga KŠ 1754, 232; bilejſi bodem od KM 1783, 174; od ſznejga bilejsi bom BKM 1789, 217; da od sznêga belêsi bodem TA 1848, 41
béjlo -ga sam. belo, belo oblačilo: stiri szesztre sznájsno vu bejlom oblecsene KOJ 1845, 95
Celotno geslo Pohlin
belj

GLEJ: bolj

Celotno geslo Hipolit
belj prislov

GLEJ: bolj

Celotno geslo eSSKJ16
betež -a samostalnik moškega spola
1. občutek telesnega in/ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
2. kar povzroča, da je življenje komu bolj neprijetno, hudo; SODOBNA USTREZNICA: težava, tegoba
3. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
FREKVENCA: 214 pojavitev v 30 delih
TERMINOLOGIJA: betež na glavi
Pleteršnik
bȋlje, n. coll. 1) Pflanzen, Kräuter, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); bolj jim je pri srci bilje ali žival, kakor bližnjega sreča, Ravn.; die Blätter und Stengel der Ackerpflanzen, das Kräuterich: iti bilja brat za svinje, BlKr.; — das Kürbiskräuterich, C., SlGor.; — 2) die Halme: bilje se bode moralo s srpom požeti, Dalm.; silje čistiti plev in bilja, Danj.; — die Halmstoppeln: po košnji ostane bilje, M.
Svetokriški
Biturika ž zemljepisno lastno ime Biturika: v' tej desheli Biturica: im. ed. Je ena Lutersh Mati dojla (III, 89) Bitúrika je sicer antično ime pokrajine okrog Bordeauxa, vendar stvarno bolj ustreza osrednjefrancosko mesto Bourges, ki je v lat. zapisano kot civitas Biturigum, Biturigae, Biturix in Biturigas.
Prekmurski
blagoslòviti -im dov. blagosloviti: ino ga je blagoſzlovo TF 1715, 39; blagoſzlovi ti náz TF 1715, 47; Bogh blagoſzlovi ti náz ABC 1725, A7a; Blagoſzlovi náſz Boug BKM 1789, 153; zevſzim dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; ſteri je náſz blagoſzlovo KŠ 1754, 104; vtebi ſze, praj, blagoſzlovijo vſzi národje KŠ 1771, 561
blagoslòvivši -a -e ko je blagoslovil: I blagoſzlovivſi vlomo ga je KŠ 1771, 513; i blagoſzlovivſi dáo ga je vuscenikom KŠ 1771, 283
blagoslòvleni tudi blagoslòveni -a -o blagoslovljen: Blagoſzlovlen Boug BKM 1789, 7; csi gli blagoſzlovleno KŠ 1754, 86; Telou ſze meni vu blagoſzlovenoi ofri dáva TF 1715, 40; Blagoſzlovleni bodejo SM 1747, 9
blagoslòvlenejši -a -e bolj blagoslovljen: I z-dobrotami ocsé tvojega Blagoszlovlenêsi KAJ 1848, 386
Pleteršnik
bljè, adv. = bolj, C., Jsvkr.; — skrčeno iz bolje, kakor dlje iz dalje.
Svetokriški
blje prisl. primer. bolj: zhe ſi ble sbera hushi najde ǀ navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti, opraulat, inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat presež.> Tiga tudi hudizh ſe nerble boij ǀ ogin v' mej elementi je ner ble tenak, ner lepshi sa volo ſvoje ſvetlobe ǀ pofliſſajte ſe kar nar ble vam je mogozhe Zapisi verjetno predstavljajo izgovor bəlj, kar je enklitična različica (Ramovš 1920: 314) primernika → bolje.
Besedje16
boe gl. bolj ♦ P: 1 (MTh 1603)
Prekmurski
bogabojéči -a -e prid. bogaboječ: Bogá bojecſi Magiſtratus SM 1747, 29; bogábojecſi Kerſzcseniczi SM 1747, 28; dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; csi je ſto Bogábojécſi KŠ 1754, 147; pobo'zen i Bogá bojécsi KŠ 1771, 371; Bogábojécsa Divicza KOJ 1845, 85; da Bogá bojécsemi dobro bode KM 1783, 202; nad bôgabojécsemi, i csakajôcsimi TA 1848, 25
bogabojéčejši -a -e bolj bogaboječ: gdeſzo naime Bogábojecſeiſſi TF 1715, 5
Celotno geslo eSSKJ16
bojl
GLEJ: bolj1
Prekmurski
bòle tudi bòlje prisl. bolj: nego bolie tvoie licze oberni knyemu SM 1747, 63; ſzem mojo zkvarjeno voljo bole naſzledüval SM 1747, 48; od koga bole eden krſztsenik KŠ 1754, 69; nego bole nátom bojdmo, da KŠ 1771, A4b; nego bole to hüdo z dobrim obládaj KŠ 1771, 72; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo, liki ſvetloſzt KŠ 1771, 121; nego doſzta bole düsevnoga KM 1783, 141; od koga bole BKM 1789, 7 b; od toga bole szo KM 1790, 90; vendar je bole KOJ 1833, 82; kêm bole popolno KAJ 1848, 1; je bole nücliva s tem AI 1878, 10; vucsenike bolye povcsiti KOJ 1833, 32; sze pá 'zelênye bolye zglasuvala AIP 1876, br. 1, 5; malo bolje premiszli AIP 1876, br. 7, 2; rázum bolje raztolmacsi AIN 1876, 69
nájbòle najbolj: ſztákſov páſzkov, zkákſov ſzem naibole mogau, preloſo TF 1715, 9; te drüge dni, naj bole te ſzvéteſnye liki KŠ 1754, 26; Naj bole nyemi je zoucsi velika miloscsa i vugodnoſzt glédala KŠ 1771, 432; prineſzi, i knige, naj bole módre KŠ 1771, 652; ſtera zdr'sávajo ſze naj bole vu Apoſztolſzke vöre vadlüványi KM 1780, 7; tebi hválo dájem, ali náj bole, ka ſzi me oszloubodo KM 1783, 4; ali nikéd, i náj bole vu ſztári peſzmaj BKM 1789, 4b; 'Zivi tak na trôst vu trplênyi, i naj bole na zvelicsanye BKM 1789, IV; Gda moremo nájbole 'siveti KOJ 1833, 141; náj bolye vu nomenaj KOJ 1833, 44
Svetokriški
boleti -i nedov. boleti: ſo ga bile ſazhele noge boleti nedol. ǀ te ne boli 3. ed. roka ǀ Eden ſe opyani, drugi dan ga glava bolj 3. ed., de nezh nemore ǀ zhe ſobè tebe bolè 3. mn., te ne boli 3. ed. roka, zhe ſi gluh, nej ſi slep ǀ Ti imash dua, inu trydeſeti sob, inu obeden te ſhe nej bolel del. ed. m ǀ tiga je glava taku mozhnu bolela del. ed. ž ǀ zhe bodo ſmerslni, njega nebo nezh bolelu del. ed. s ǀ s' ſvojo S. Roko je doteknila taiſte glide, kateri ſo njega boleli del. mn. m ǀ perſy … nihdar tebe nej ſo bolele del. mn. ž
Pleteršnik
bòlj, adv. (skračeno iz: bolje) mehr (magis), in höherem Grade; bolj črno, schwärzer; bolj ko boš priden, rajši te bodemo imeli, je fleißiger du sein wirst, desto lieber werden wir dich haben.
Celotno geslo Pohlin
bolj [bȍlj] (belj) prislov

bolj

PRIMERJAJ: narblje, narbolj

Celotno geslo Hipolit
bolj (belj, bolj) prislov
Celotno geslo Megiser
bolj prislov v primerniku
Besedje16
bolj1 [bólj] prisl. primrk. nač. ♦ P: 8 (*P 1563, KPo 1567, JPo 1578, DB 1584, TtPre 1588, MD 1592, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
bolj2 [bòlj] prisl. primrk. mer. ♦ P: 17 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TPs 1566, KPo 1567, DJ 1575, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Število zadetkov: 162