Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bólnica1 -e ž (ọ̑)
zavod za zdravljenje bolnikov; bolnišnica: odpeljali so ga v bolnico; ležati v bolnici; otroška, vojaška bolnica; bolnica za duševne bolezni / partizanska bolnica zasilna bolnišnica na skritem kraju
SSKJ²
bolníca2 -e [bou̯nica] ž (í)
bolna ženska: bolnica se hitro popravlja; pogledati k bolnici
SSKJ²
množíti -ím nedov. (ī í)
1. delati kaj številnejše: s spretno igro je hitro množil frnikole; izostanki pri delu so se množili; nasprotniki se množijo, prijatelji se pa umikajo; počitniške hišice so se ob reki hitro množile
// delati kaj večje: množiti bogastvo, premoženje; delo se mu je množilo / z vprašanji o bolečinah so bolnici množili trpljenje večali, povečevali
2. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: zna že množiti in deliti; množiti s pet
● zastar. svoje pesmi je množil na pisalni stroj razmnoževal
    množíti se 
    1. dobivati čedalje večje število primerkov, članov: njegova knjižnica se hitro množi; to ljudstvo se množi
    2. razmnoževati se: rastline se množijo na različne načine
    ♦     biol. nespolno se množiti
    množèč -éča -e:
    množeči se neuspehi; hitro množeče se bogastvo
SSKJ²
primárijka -e ž (á)
vodilna oddelčna zdravnica v bolnici: dobila je naziv primarijke / primarijka onkološkega inštituta
SSKJ²
ujásniti se -im se in ujasníti se -ím se dov., ujásnil se (ā ȃ; ī í)
star. postati (bolj) jasen, razumljiv: njegov nazor se je ujasnil
● star. bolnici se je popolnoma ujasnilo bolnica je postala prisebna, razumna
SSKJ²
vzdigováti -újem nedov. (á ȗ)
1. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega: ko je vzdigoval deblo, se je ponesrečil; vzdigovati z dvigalom; počasi, težko vzdigovati; spuščati in vzdigovati / lahko je vzdigoval težka bremena bil je sposoben vzdigovati / vzdigovati jadra / od utrujenosti je komaj vzdigovala roke; pri hoji visoko vzdigovati noge; vzdigovati klobuk v pozdrav / vzdigovati kvišku, pog. gor
2. delati kaj višje: vzdigovati dvorišče z nasipanjem
3. delati, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja; dvigati: ranjenca so vzdigovali trije moški; vzdigovati se z rokami / vzdigovati podrte drogove
4. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigati: vzdigovati cene / ekspr. od veselja vzdigovati glas začenjati glasneje govoriti
// spravljati na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: vzdigovati življenjsko raven
5. sprejemati pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih; dvigati: vzdigovati denar; vzdigovati z bančnega računa
6. napravljati, da se kdo upre, upira; dvigati: vzdigovati ljudstvo proti izkoriščevalcem
7. ekspr. povzročati, delati: knjiga vzdiguje ogorčenje
● ekspr. spet vzdigujejo glave postajajo uporni, predrzni; ekspr. zmeraj hitreje je vzdigoval noge hodil; ekspr. ne vzdiguj nosu nad navadne ljudi ne bodi domišljav, prevzeten; ekspr. knjiga vzdiguje prah v javnosti povzroča razburjanje, govorice; ekspr. vzdigovati svet s tečajev spreminjati trdna, ustaljena načela, spoznanja; ekspr. takrat so ga vzdigovali v nebesa, danes pa so vsi proti njemu so ga močno poveličevali, hvalili
    vzdigováti se 
    1. premikati se navzgor, kvišku: megla se vzdiguje; iz lonca se vzdiguje para; s tal, za avtomobili se vzdiguje prah; vzdigovati se proti najvišji točki; hitro, višje se vzdigovati / cesta se vedno bolj vzdiguje vzpenja
    // pog. vstajati: drug za drugim se vzdigujejo in odhajajo
    2. knjiž. nastajati, pojavljati se: v njenem srcu se vzdiguje upanje / počasi se vzdiguje veter začenja pihati
    3. razprostirati se, biti kje, navadno višje od okolice; dvigati se: iz morja se vzdigujejo strme skale; okrog pristanišča se je vzdigovalo mesto
    4. s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti slabost, pri kateri se vsebina želodca pomika navzgor: bolnici se vzdiguje; vzdiguje se mi od gnusa, zaradi nesnage / želodec se jim vzdiguje ob pogledu na nered; v želodcu se mu vzdiguje
    ●     vzdigovati se nad povprečje biti boljši od povprečja; ekspr. videlo se je, kako se je nekaj vzdigovalo v njem kako je postajal jezen, razburjen
    vzdigováje star.:
    vzdigovaje skalo poškodovati si hrbet
    vzdigujóč -a -e:
    počasi se vzdigujoča cesta

Slovenski pravopis

Pravopis
brís -a m (ȋ) bolnici vzeti ~ |kužno snov|
Pravopis
natréti -trèm tudi natréti -tárem dov., nam. natrèt/natrét; natŕtje; drugo gl. treti2 (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) kaj ~ orehovo lupino; ~ orehe in lešnike; natreti koga/kaj z/s čim ~ bolnika z mazilom; ~ tla z voskom; natreti komu kaj ~ bolnici lasišče
natréti se -trèm se tudi natréti se -tárem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) z/s čim ~ ~ z alkoholom; poud. Otroci so se natrli okoli njega |nagnetli|
Pravopis
odležáti -ím dov.; drugo gl. ležati (á í) ~ v bolnici nekaj dni; Vino mora nekaj časa ~ |ostati v določenem položaju za pridobitev potrebnih lastnosti|
Pravopis
pridržáti -ím dov. pridržánje; drugo gl. držati (á í) koga/kaj ~ bolnika v bolnici; ~ konja; ~ korak; pridržati komu kaj ~ gostu vrata
pridržáti si -ím si (á í) kaj poud. ~ ~ zadnjo besedo |uveljaviti svoje mnenje|; pravn. ~ ~ nadzorstvo
Pravopis
sekundárij -a m s -em člov. (á) |oddelčni zdravnik v bolnici|
sekundárijka -e ž, člov. (á)
sekundárijev -a -o (á)
Pravopis
sméti smém nedov. smèl/smél sméla (ẹ́ ẹ̑) z nedoločnikom: ~ obiskati otroka v bolnici; Ali vas ~em prositi za časopis; Kaj pa si slišal, če ~em vprašati

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
ležáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v vodoravnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi ležali.
1.1.
kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi spanja, počitka
Lenuh spet leži (tja do devetih).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v takem položaju zaradi bolezni
Prehladil se je in leži.
3.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj biti pokopan sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
Na tem pokopališču ležijo njegovi predniki.
4.
kaj biti nameščeno na podlagi z daljšo, širšo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.
5.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Polje leži ob glavni cesti.
5.1.
kdo/kaj biti v leže čem položaju sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Za kazen je moral ležati na tleh.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, obstajati sredi/okoli koga/česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Okoli njiju je ležal opoldanski mir.
7.
kdo/kaj brez koristi biti, zadrževati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
V skladišču leži veliko knjig.
7.1.
kaj čakati na primernost uporabe
Meso naj pred uporabo leži en dan.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti v določenem stanju
Leži bolan.
9.
iz geometrije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti sredi česa / nasproti čemu / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje
Kot leži nasproti osnovnici.
9.1.
kaj biti privezano oz. zasidrano ob pomolu
Ladja leži v pristanišču.
9.2.
kdo biti med sko kom , letom globoko sklonjen na smuči / nad smučmi
Skakalec leži na smučeh.
Celotno geslo Vezljivostni G
obdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj za določen čas obvladati, zadržati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
/Komaj/ je obdržal tram pokonci.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so obdržali v mejah realnih možnosti.
3.
kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Poleg goveje živine bo obdržal še ovce in koze.
4.
kdo/kaj s svojo voljo, vplivom zadržati si koga/kaj
Obdržali so ga (v bolnici).
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Obdržali so gostilno in obrt.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je obdržal posestvo.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so obdržali pri volji.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je obdržal ravnotežje.
9.
v zvezi obdržati v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi.
10.
v zvezi obdržati zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je obdržala zase.
11.
iz šaha kdo/kaj ohraniti, zadržati kaj
Obdržal je figuro.
Celotno geslo Vezljivostni G
umréti umrèm tudi umŕjem dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo prenehati živeti, prenehati obstajati
Eni so umrli /od lakote/, drugi /zaradi starosti/.
1.1.
kdo prenehati živeti kakšen , kakšnih lastnosti
Umrl je mlad.
2.
kdo prenehati živeti, prenehati obstajati na/v/pri/po kom/čem / med/pred/nad/pod/ kom/čim / kje / kdaj
Umrl je na potovanju.

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
klín Frazemi s sestavino klín:
klín s klínom izbíjati, klín s klínom izbíti, klín se s klínom izbíja, obésiti kàj na klín

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
primárij -a m
Celotno geslo Etimološki
vizȋta -e ž

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
primārij, m. prvi zdravnik oddelka (v bolnici), der Primarius.
Pleteršnik
snažník, m. der Putzer, der Reiniger: s. v bolnici, DZ.
Število zadetkov: 21