Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
bôrov -a -o tudi boróv tudi boròv -óva -o prid. (ó; ọ́; ȍ ọ́) nanašajoč se na bor1: borov les; borov storž; borove iglice / smrekovi in borovi gozdovi
♦ zool. borov prelec
SSKJ
bórov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na element bor: borove rudnine, spojine / borova kislina; borov vazelin borvazelin
SSKJ
podsadíti -ím dov., podsádil; podsajèn (ī í) agr.  
  1. 1. gozd. vsaditi novo rastlino
    1. a) pod starejšo rastlino: v borov gozd je podsadil smreke
    2. b) na mesto odmrle rastline: vse praznine v vinogradu je podsadil z dobrimi cepljenkami
  2. 2. dati valiti: koklji podsaditi dvajset jajc
SSKJ
vŕh -a stil. -á m, mn. vrhóvi stil. vŕhi, tož. mn. stil. vrhé, mest. mn. stil. vrhéh, or. mn. stil. vrhmí (ȓ) 
  1. 1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi: veter buči okoli vrhov; priti na najvišji vrh Himalaje / svet med vrhovi gorami
    // Mali vrh
    // vsak od delov z vejami, v katere se drevo, rastlina razrašča v smeri navzgor: jablana ima dva vrhova; pustiti drevesu več vrhov / odrezati roži šibko rastoče vrhove; utrgati vrh rožmarina vršiček, vejico; potaknjenec je pognal več vrhov poganjkov
  2. 2. zgornji, navadno zoženi del
    1. a) gore, vzpetine: ob potresu se je gori odtrgal vrh; v daljavi se bleščijo zasneženi vrhovi hribov; letalo se je zaletelo v vrh gore; kopast, stožčast vrh; skalnat vrh
    2. b) drevesa: drevesu se je odlomil, se suši vrh; veter upogiba vrhove borov / uporabljati vrhove za drva
      // zgornji del česa sploh: vrh jambora; okrašen vrh stebra; iznad hiš se dviga vrh zvonika
  3. 3. najvišja točka, najvišji del
    1. a) gore, vzpetine: zaznamovati vrh gore; razgledovati se z vrha; povzpeti se na vrh grebena; ustaviti se na vrhu klanca; razdalja od vznožja do vrha
    2. b) česa sploh: mlaj je bil tolikšen, da se je komaj videl njegov vrh; izmeriti razdaljo od tal do vrha zvonika / pasti z vrha stopnic; dimnik na vrhu strehe na slemenu
      // z oslabljenim pomenom sedi na vrhu peči na peči
      // od izhodišča najoddaljenejša točka, del česa: vrh jezika; vrh mlinske lopate
  4. 4. v prislovni rabi, s predlogom izraža površino, gladino: na vrhu kisa se je naredila tanka kožica / speljati napeljavo po vrhu stene / zajemati vodo z vrha z dela ob površini; potopil se je in kmalu priplaval na vrh
    // izraža položaj, ko je kaj glede na drugo najvišje: zloži stvari v kovček tako, da bodo srajce na vrhu / ta del okenskega krila mora biti na vrhu zgoraj; vzemite list in na vrh napišite naslov na del ob robu, kjer se začne pisati
  5. 5. v prislovni rabi, v zvezi z do izraža skrajni zgornji del ob odprtini: naliti kozarec do vrha; do vrha napolniti vrče / lava je v ognjeniku prikipela do vrha / do vrha polna posoda do roba
    // v zvezi do vrha popolnoma, zelo: do vrha natovorjena ladja / ekspr. do vrha se najesti
  6. 6. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta drama je vrh realistične dramatike / uvrščajo se med vrhove našega pesništva / ekspr. naši tekmovalci so se prebili v smučarski vrh
    // publ. najvišji, vodilni organ: kritizirati državni vrh; stiki z vojaškimi vrhovi; spori v vrhovih organizacije
  7. 7. publ. najvišje mesto, položaj v kaki organizaciji: čakati na smernice z vrha; spremembe na vrhu
  8. 8. razvojna stopnja največje kakovosti, uspešnosti: gibanje je doseglo svoj vrh v dvajsetih letih; vsaka dejavnost ima svoj vrh / biti na vrhu pesniškega ustvarjanja / bližati se vrhu življenja najuspešnejšemu življenjskemu obdobju
    // stopnja največje intenzivnosti: kriza je dosegla vrh / število premikov na minuto je doseglo vrh bilo največje
  9. 9. publ. najboljše mesto, najvišja uvrstitev: z zadnjo zmago je moštvo na vrhu; ta klub lahko seže po vrhu / uvrstiti se pod sam vrh
  10. 10. publ. sestanek voditeljev držav: sklicati vrh / afriški vrh / konferenca, sestanek na vrhu
  11. 11. nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): skopati vrh / iti v vrh po vino / vinski vrh
    ●     nar. še ni vrha dorasel še ni odrastel, postal mož; od vrha do tal ekspr. biti nov od vrha do tal biti oblečen v nova oblačila; ekspr. ogledal si jo je od vrha do tal od glave do nog; ekspr. hiša je pogorela od vrha do tal popolnoma; ekspr. bil je gospod od vrha do tal popoln; fotografirati z vrha od zgoraj; star. spustiti se v jašek z vrha zvrha; pog. nasprotna stranka je prišla na vrh na oblast; žarg. jemati mamila iz želje po vrhu največji omami; nar. otroke imata pod vrhom njuni otroci so že skoraj odrasli; star. ima vsega z vrhom veliko, dosti; star. natresti pšenice v mernik z vrhom zvrhano; ekspr. otresti se pritiska, ko je mera do vrha polna ko ga ni več mogoče prenašati; star. z vrhom polna mera česa zvrhoma; pog. do vrha glave te imam zelo mi presedaš; publ. ta knjiga je na vrhu najbolj branih knjig je najbolj brana; stanovanja na vrhu so najbolj hladna v najvišji etaži, na podstrešju; ekspr. strele udarjajo v visoke vrhove pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
    ♦     alp. vrh del gore, ki leži najvišje in se od drugih delov loči kot posebna celota; anat. pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; etn. vrh del avbe nad čelnikom, oblikovan iz lepenke in prevlečen z nabrano tkanino; fiz. valovni vrh točka v valu, v kateri je odmik navzgor največji; geom. vrh piramide skupna točka stranskih ploskev piramide; vrh stožca točka, v katero se zoži plašč stožca; lit. vrh del literarnega dela, v katerem se zgodba, dogajanje stopnjuje do največje napetosti; prim. povrhu
SSKJ
véščec -a [čəc] m (ẹ̄) 
  1. 1. star. čarovnik: veščeci delajo točo
  2. 2. zastar. padar, mazač: vaški veščec mu je naredil zdravilo
    ♦     zool. veščec zelo strupena riba Indijskega in Tihega oceana, ki se zakopava do polovice telesa v morsko dno, Synanceia verrucosa; veščeci nočni metulji z močnim telesom in ozkimi, dolgimi prednjimi krili; somračniki; borov veščec somračnik, katerega gosenice živijo na iglavcih, Hyloicus pinastri
SSKJ
mŕk -a -o prid. (ȓ r̄) 
  1. 1. nav. ekspr. ki redko pokaže pozitivno razpoloženje, pozitiven čustveni odnos: mrki in zagrenjeni otroci; bila je mrka ženska; pren. šumenje mrkih borov
    // negativno, neugodno razpoložen: gospodar je bil mrk in nejevoljen; ves mrk je gledal za odhajajočim; sedel je mrk kot nevihta
    // ki vsebuje, izraža negativno razpoloženje, negativen čustveni odnos: mrki obrazi delavcev; mrk pogled
  2. 2. nav. ekspr. ki je temnejših barv: dan je silil izza mrkih vrhov; mrke strehe; mrko obzidje / mrka svetloba
    // knjiž. pust, dolgočasen: mrka pokrajina, vas
  3. 3. redko mračen, črn: bodočnost se mu je zdela vsa mrka in pusta / mrke misli / mrko sovraštvo
    mŕko prisl.: mrko gledati; mrko nasršiti obrvi; mrko odgovoriti
SSKJ
obkróžati -am nedov. (ọ́) 
  1. 1. gibati se, hoditi okrog česa: psa sta renče obkrožala vsak svoj trop / ptice so obkrožale ponesrečenca / zemljo obkroža množica satelitov kroži okoli nje
  2. 2. biti, nahajati se okrog česa: hotel obkroža borov gozd; vrtovi obkrožajo vas / čelo mu obkrožajo bujni lasje / obkrožal jih je gost dim
    // biti, obstajati v življenjskem okolju koga: seznaniti otroka s predmeti, ki ga obkrožajo
  3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen razmer, kot jih nakazuje samostalnik: obkrožati koga z ljubeznijo, skrbjo
    ●     knjiž. take misli so ga obkrožale vso pot je premišljeval o tem
    obkrožajóč -a -e: obkrožajoč obroč; morje obkrožajoče dežele
SSKJ
zarumenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati rumen: drevje je hitro zarumenelo / ko moka zarumeni, dodamo še čebulo
  2. 2. knjiž. rumeno se odraziti, pokazati: na ovinku so čisto blizu sredi borov zarumenele leske
    zarumenèl in zarumenél -éla -o: zarumenela skorja kruha; zarumenelo listje
SSKJ
zazelenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. dobiti (zelene) liste: drevo zazeleni / njiva, park zazeleni / redko plevel je visoko zazelenel zeleneč zrasel
  2. 2. postati zelen: krompirjevi gomolji so na svetlem zazeleneli
  3. 3. knjiž. zeleno se odraziti, pokazati: sredi opuščenega kamnoloma zazeleni skupina borov
SSKJ
boróvec -vca m (ọ̄) nar. bor1: po hribu so rasli mladi borovci; šumeči, temni borovci / ob vznožju hriba se razprostira borovec borov gozd
SSKJ
krásnik -a m (ȃ) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz piroksena in granata; eklogit: gnajs in krasnik
♦ zool. borov krasnik hrošč kovinsko svetlikajoče se barve, ki leže jajčeca pod lubje borovih štorov, Chalcophora mariana
SSKJ
lubádar -ja m (ȃ) hrošč, katerega ličinka živi pod lubjem in uničuje ličje drevesa: značilnosti lubadarja / drevo bo treba posekati, ker je v njem lubadar
♦ zool. borov, jelov, smrekov lubadar
SSKJ
mrmránje -a s (ȃ) glagolnik od mrmrati: govorjenje je prešlo v nerazločno mrmranje / prisluškovati šumenju borov in mrmranju reke / prenašati udarce in psovke brez mrmranja
SSKJ
prélec -lca m (ẹ̑) nav. mn., zool. nočni metulji, katerih ličinke se zapredejo in v zapredku zabubijo, Bombycidae: ličinke prelcev / borov prelec katerega ličinka jé iglice in brste bora, Dendrolimus pini; murvov prelec; pinijev sprevodni prelec; smrekov prelec katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha; svilni prelec
SSKJ
prisluškováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. skrivaj poslušati, kaj kdo govori: stala je za vrati in prisluškovala; tukaj ne more nihče prisluškovati; prisluškovati pogovoru; prisluškovati pri vratih, za ograjo; nima navade prisluškovati
    ♦     ptt prisluškovati telefonskemu pogovoru z aparatom, vključenim v telefonsko zvezo, poslušati telefonski pogovor
  2. 2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: prisluškoval je, če so gostje že prišli; zadrževal je sapo in prisluškoval, kdaj se bodo oglasili koraki; ves čas je prisluškoval k vratom, proti vhodu; knjiž. prisluškovati v daljavo; pren. prisluškoval je vase, da bi našel odgovor
  3. 3. knjiž. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: slonela je na oknu in prisluškovala hrupu veselice; prisluškoval je korakom, ki so se oddaljevali; prisluškovati šumenju gozda
  4. 4. knjiž. kazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluškoval je njihovim skrbem, željam; preveč prisluškuješ svojim mladostnim težavam / prisluškovati naravi doživljati jo, se vživljati vanjo
    ●     knjiž., ekspr. na mnenje drugih se ni ozirala, prisluškovala je le utripu svojega srca ravnala glede na svoja čustva
    prisluškováje: slonela je na oknu, prisluškovaje daljnemu grmenju
    prisluškujóč -a -e: leži v gozdu, prisluškujoč šumenju borov; sedela je mirno, ves čas prisluškujoč, če bo zaslišala korake; prisluškujoč je stal za vrati; zalotiti prisluškujočo žensko
SSKJ
smolník -a m (í) 
  1. 1. smolnata bakla: svetiti s smolniki
    // nekdaj smolnata borova trska za razsvetljavo: prižgati smolnik
  2. 2. nar. vzhodno smolnat borov štor: sekati smolnike
    ♦     petr. steklasta predornina s smolastim leskom
SSKJ
turmalín -a m (ȋ) poldrag kamen črne, zelene ali rožnate barve: prstan s turmalinom; opal, topaz in turmalin; kot turmalin črne oči
♦ min. heksagonalni aluminijev, borov, magnezijev, natrijev ali železov silikat
SSKJ
bòr2 bôra m (ȍ ó) nekdaj novec majhne vrednosti: v roke mu je stisnil nekaj borov
// ekspr. denar sploh: nima bora v žepu; zadnje bore sem dal
● star. biti brez bora in božjaka popolnoma brez denarja
SSKJ
češárek -rka m (ā) storž (iglavcev): na glavo mu je padel češarek; nabirati češarke; borov, smrekov češarek
SSKJ
glívec -vca m (ȋ) bot., v zvezi borov glivec užitna, grmičasto razrasla goba rumene barve, Sparassis crispa
Število zadetkov: 27