Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
betež -a samostalnik moškega spola
1. občutek telesnega in/ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
2. kar povzroča, da je življenje komu bolj neprijetno, hudo; SODOBNA USTREZNICA: težava, tegoba
3. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
FREKVENCA: 214 pojavitev v 30 delih
TERMINOLOGIJA: betež na glavi
Pleteršnik
bīzon, m. der amerikanische Auerochs oder Bison (bos americanus), Erj. (Ž.).
Prekmurski
blagoslávlati -am nedov. blagoslavljati: moliti i nyega blagoſzlávlati KŠ 1754, 104; Blagoszlávlam Goszpodna TA 1848, 11; pehár, ſteroga blagoſzlavlamo TA 1848, 204; nego prouti bole blagoſzlávlajte KŠ 1771, 709; csi bos blagoſzlávlao KŠ 1771, 518; gda bi je on blagoſzlávlao KŠ 1771, 258; blagoſzlávlaj düsa moja Goſzpodna KM 1783, 4; Blagoſzlávlajmo Goſzpodna KM 1783, 28
blagoslavlajóuči -a -e blagoslavljajoč: blagoſzlávlajoucsi Bogá KM 1783, 258; blagoszlávlajoucs KOJ 1845, 137
Pleteršnik
bȏjsən, -sna, adj. "kozam pravijo rogate, ovcam pa bojsne, in če se jim hočejo prav sladkati, tudi bojsce ali bojsnice", Bes. 1870. 29.; — morda nam. bosen; — prim. bos.
Pleteršnik
bȏs, m., Bolc, Koborid-Erj. (Torb.); pogl. bes.
Pleteršnik
bọ̑s, bósa, adj. barfuß; bos hoditi, barfuß umhergehen; bose noge, bloße Füße; konj je bos na eno nogo, das Pferd hat an einem Fuße kein Hufeisen; ta je bosa, das ist eine Erfindung! das entbehrt jeder Begründung!
Celotno geslo Pohlin
bos [bọ̑s] pridevnik

bos

Celotno geslo Hipolit
bos pridevnik
Vorenc
bos prid., F2, planipes, -dis, bús peiſhiz, kateri k'nogam bús hodi, boſſonog
Svetokriški
bos -a prid. bos: buſs im. ed. m, inu preſs ſrajze lèshij ǀ buſs im. ed. m je hodil, velik mres, inu vrozhino je terpel ǀ buſs im. ed. m, inu pu nag je hodil ǀ dalezh boſſa im. ed. ž na Boshy pot grè ǀ bosa im. ed. ž je hodila, na goli semli je leshala ǀ boſy im. mn. m, inu polnagi po simi hodimo
Besedje16
bos prid. ♦ P: 6 (TL 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595)
Celotno geslo eSSKJ16
bos -a -o (bos, bus) pridevnik
ki ni obut; SODOBNA USTREZNICA: bos
FREKVENCA: 14 pojavitev v 7 delih
TERMINOLOGIJA: bosi menih
Pleteršnik
bosnik, der Blockwagen, V.-Cig.; — prim. bos.
Vorenc
bus gl. bos 
Vorenc
deloven prid., F7, industrius, -a, -um, fliſſik, vmétaln, déloven; jugarius, -rÿ, en paſtyr délovne ṡhivine, kateri paſſe, inu vkleiple; jumentarius, -a, -um, ut bos jumentarius, délovni vol; jumentum, -ti, govedu, ṡhivina, ṡhivinzhe, délovna ṡhivina; laboriosus, -a, -um, délloven; operarium pecus, délovna ṡhivina; operosus, -a, -um, délovin, fliſſih, fliſſik
Prekmurski
díčiti -im nedov. slaviti: naj te morem, tebé dicſiti KŠ 1754, 229; Te dicſim vekvekoma SM 1747, 70; dicsim nerazlocseno Trojsztvo KM 1783, 5; Da ſze dicsi v Nébi otecz SM 1747, 84; ino dicsimo po Jesussi SM 1747, 55; da dicsio Otso vaſſega KŠ 1754, 156; mrtvi ne dicsijo tebé KŠ 1754, 228; Tebé Angyelje dicso KOJ 1845, 135; nai te zAngelmi dicsin SM 1747, 79; Sztvoritela moucs dicsite KŠ 1754, 265; dicso me bode KŠ 1754, 183; bos pa mené dicsil SM 1747, 57; Dicso bom Goszpodna TA 1848, 7; kai bi zhválo zdávanyem dicſili TF 1715, 13; i dicsili ſzo Bogá KŠ 1771, 28
dičéči -a -e slaveč: paſztérje dicsécſi i hvalécſi Bogá KŠ 1771, 169; Oni ſzo ſze pa nazaj povrnoli dicsécſi i hvalécſi Bogá KM 1796, 89
díčeni -a -o slavljen: Mocsno dicsen’ Goſzpodin Boug BKM 1789, 304
Prekmurski
dòktor tudi dòctor -a m doktor, učitelj: Ar csi je gli Agoſton Doktor KŠ 1771, 725; vaſſega vreimena Doctorje ino Vucsitelje biti TF 1715, 7; Krisztus je bio v Cerkvi ſ med Doktormi KOJ 1845, 139; Agoſton Doctor KŠ 1754, 65; niti ne bos Doctor SIZ 1807, 45; ſzi ſzi med Doctore ſzeo KŠ 1771, 822
Prekmurski
držìnski -a -o prid. namenjen služabnikom, služinčadi: ino bos v dr'sinszko hi'so vábleni KOJ 1845, 25; in szamo za der'sinszki krüh ospotani bi KOJ (1914), 151
Celotno geslo eSSKJ16
egipski -a -o (egipski, jegipski) pridevnik
ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; SODOBNA USTREZNICA: egiptovski, egipčanski
FREKVENCA: 56 pojavitev v 4 delih
Prekmurski
gdè prisl.
1. kje: Gdeje tou popiſzano TF 1715, 33; Gde ſze more vö ſzlü'ziti 1754, 214; Gde je te porodjeni kráo 'Zidovſzki KŠ 1771, 7; bode sto pitao, gde ſzo ti nedelni Hymnuske BRM 1823, II; Ar gde je popolnê szpoznávate Ka vam na právi mir vgája KAJ 1848, 3
2. kjer: v niſterih meiſztih, gdeſzo naime Bogá bojecſeiſſi TF 1715, 5; Ár gde je odpüscsanye grejhov, tam je i 'zitek SM 1747, 206; zMeſzta Bethlehema, gde ſze je meo Meſſiás poroditi KŠ 1771, 3 (B2a); ktebi pride, Gde bos me vtvojoj radoſzti páſzo BKM 1789, 129; Gde na sztrêho, gde na drevje széde, gde pa pá po zemli i szmetáj hodi KAJ 1870, 20; k-tebi na diko pridemo, Gde mo te vu szvetloszti glédali KAJ 1848, 10; szo domovino v Ázii meli, gde szo 'se glaszovitni bili KOJ 1848, 6; V taksih országaj gde meszto právdeládnoszti ednoga csloveka vola sze more dopuniti AI 1875, kaz. br. 2; Máčko nájdemo povsêdi, gde lidjé bivajo AI 1878, 8
Število zadetkov: 123