Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
oh medm. oh: Oh velika, nesrezhna dobruta, inu lubesan Boshja ǀ oh nesrezhni, inu nepametni vij ǀ Ali oh strashna rejzh
Svetokriški
oskrbljenje s oskrba: Theologi, inu S. S. Vuzheniki pravio de vſe lastnusti Boshje, kakor je Modrust, Praviza, Sastopnost, Mogozhnost, Oskarblejne im. ed., Dobruta, inu Milost Boshja ſo ſam Bug (I/2, 166) ǀ nepoterpeshlive ludy, Kateri zes oſkerblejnie tož. ed. Boshje marmrajo (I/2, 75)
Svetokriški
oster -tra prid. 1. strog: de ſi lih je bil en oſter im. ed. m Pridigar ǀ jest ſe boijm mojga Gospuda, sakaj je ſilnu oster im. ed. m ǀ sledna lepota ie garda, sledna miloſt ie oſtra im. ed. ž ǀ na ſtolu Boshjm ne bò ta zhaſs ſydela miloſt, ampak ta oſtra im. ed. ž praviza Boshja ǀ Leta ſodba je bila gvishnu oſtra im. ed. ž ǀ mezh te oſtre rod. ed. ž pravize ǀ bodezhe ternje te oſtre rod. ed. ž pokure ǀ Sdaj enimu ostrimu daj. ed. m, inu tardimu oblastniku ǀ tej oſtri daj. ed. ž shtrajffingi boshy nebosh odshal ǀ Ta mezh kateri is vſt gre pomeni to oſtro tož. ed. ž pravizo ǀ S: Bernardus kadar je leto ostro tož. ed. ž rajtingo premiſhual ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro or. ed. ž ſodbo Boshjo ǀ Kadar bi taku oſtri im. mn. m ſamy bily ſabo, Kakor ſte s' temy drugimy 2. hud: ta oſtra im. ed. ž ſima vashih dush je preshla ǀ dobra beſſeda dobru mejstu najde, huda beſſeda oſter tož. ed. m odguvor prajme ǀ s'oſtro or. ed. ž beſsedo s' hishe yh siſheneo 3. oster: is njegovih ust je shal en ojſter im. ed. m na obej strani rejshezh mezh ǀ shidane guante ſo savergli ostre tož. mn. ž inu bodezhe ſo oblekli
Svetokriški
oznaniti -im dov. oznaniti, sporočiti: s'kuſi Preroka Elia ym puſti leto shtrajffingo oſnanit nedol. ǀ nejſim perſilen takushne hude, inu ſtrashne zajtinge Nem. Nem. perneſti, inu osnaniti nedol. ǀ s' veſſeljam gre osnanit namen. te dobre zaitinge Noeſſu ǀ jeſt nerad vam oſnanem 1. ed., inu povem, de v' kratkem zhaſſu pujdetec is tiga ſvejta ǀ veſsele zhajtinge ym perneſſem, inu osnanem 1. ed. ǀ nam perneſſe veſſeli ſpumlat, inu nam oſnani 3. ed., de je sima preshla ǀ Danaſſ ty Angeli Nebeſhkj veliku veſſejle oſnanio 3. mn. ǀ Ali sakaj ner pervu neoſnanio +3. mn. uni Vduvi ǀ eden v' mej vami nam je bil dobre zajtinge oſnanil del. ed. m ǀ kakor njegovimu Ozhetu Zacchariaſu Angel Gabriel ozhitnu je bil osnanil del. ed. m ǀ Rojſtvu tuoje Porodniza Boshja Maria Diuiza veliku veſselje je oſnanilu del. ed. s vſimu volnimu ſvejtu ǀ ſo bili njemu oſnanili del. mn. m, de v' kratkem imà umreti ǀ Angely Matteram ſo bily osnanili del. mn. m nyh porod
Svetokriški
peljati -jem/-jam nedov. peljati, voziti, voditi: vkupaj morio to kozhio Nebeshko pelati nedol. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati nedol., inu po vſeh kamrah reſtalat ǀ niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip zhes niega glavo je hotel pelati nedol. ǀ imaio Agatho v' tu meſtu Catanio pellati nedol. ǀ ga imaio v' krailevi kozhij pelat nedol. po meſti ǀ ſe bodo ſuper ſtavili, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat nedol. ǀ pride Rabel ter jo pele 3. ed. na rihtni plaz ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi nebil … jo s' ſabo pelè 3. ed. ǀ tudi uol pèle 3. ed. to kozhio nebeſsko ǀ ta lahki pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle 3. ed. ǀ Aſterius pelle 3. ed. S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ jo pela 3. ed. veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou doperneſe ǀ gremo po tem drugem nevarnem poti, katiri pela 3. ed. v' paku ǀ ter ga pelà 3. ed. pred G. Boga ǀ dua pota ſe najdeta, katera naſs peleta 3. dv. k' vezhnoſti ǀ odprè Zerku, ga peleio 3. mn. k' velikem Altarju ǀ ſo taku teſne urata katere pelleio 3. mn. v' Nebeſſa ǀ ſdaj tebe pelejo 3. mn. k' Anasu Judouskimu Mashniku ǀ kateriga nepelejo +3. mn. jeleni, kakor ſo pelali Aureliana ǀ ga nepelò +3. mn. gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ peliteme vel. 2. mn.+ kamer vam je lubu ǀ ga je bil pelal del. ed. m na ta nar viſokeshi hrib ǀ premishleozh ſvoj nemarni greshni Leben, kateri je njega, v'paku pellal del. ed. m ǀ Moje ſerze mene nej dergam pelalu del. ed. s ǀ dua zholnaria ſta apnu pelala del. dv. m v' ſvoim zholni ǀ ſo ga Israeliterjem predali, Kateri ſo ga v'Egijpt pelali del. mn. m ǀ kodor je shal ſo te bolne k' njemu pelali del. mn. m ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali del. mn. m gaishlat peljati se peljati se: meni moja Regula prepovej ſe pelati nedol. v'kozhy, inu denarie imeti ǀ Kadar bi G. Bug tebi sapovedal ſe pelat nedol. po mory ǀ po mory ſe pelle 3. ed. v' Conſtantinopel ǀ krail Seſostres ſe je pelal del. ed. m v'ſvoje Mestu veni kozhij ǀ ta gorezha kozhya, v' kateri Elias Prerok ſe je v' Nebeſſa pellal del. ed. m ǀ kadar Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala del. ed. ž ǀ v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali del. mn. m ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo pellali del. mn. m folš priče peljati pričati po krivem: nymate folsh prizha pelati nedol. ǀ Alcimus, kateri ie folsh prizhe pelal del. ed. m zhes Iuda Machoberia krivične priče peljati pričati po krivem: ſo ga shli pred Goſpoisko toshit, krivizhne prizhe ſo zhes njega pelali kupčije peljati trgovati: ta Sveta Diviza nej hotela druge kupzhie pelati nedol. ǀ shiher kupzy kupzhie peleio 3. mn. leben peljati živeti: tamkaj en terd, inu bogaboyezh leben pela 3. ed. ǀ po taiſti vash leben pelite vel. 2. mn. ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal del. ed. m ǀ en ſvet, inu nedolshen leben je pellal del. ed. m ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza, Katera en nesramin, inu nezhist leben je pelala del. ed. ž ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi en tard leben je pelala del. ed. ž, bosa je hodila, na goli semli je leshala ǀ en tard leben v' velikem ubushtvi ſo pelali del. mn. m ǀ kateri en Svet leben ſò pellali del. mn. m ǀ So bile dvei sheni venem meſti, katire so bile v' hudem imeni, kakor de bi en loterski leben pelale del. mn./dv ž nepridno peljati po nemarnem izgovarjati: Ta druga ſapuvid boshja nam ſapouei de nymamo nepridnu pelati nedol. imena G. nashiga Boga ǀ Ty nymash Imena Goſpuda tvojga Boga nepridnu pelati nedol. stan peljati biti stanu primeren: nekateri Mashniki neshive kakor nyh ſtan pelè 3. ed. vojsko peljati vojskovati se: Ceſar je bil perſilen vojsko pelati nedol. zhe tiga puntarskiga Firshta ǀ Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal del. ed. m zhes Firshta Abulanaria ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal del. ed. m živenje peljati živeti: Sdaj vy, kateri enù takushnu skivejne pelete 2. mn. sklenite, kai s'en lon bote doſegli ǀ ta Gospud je pelal del. ed. m taku shivejne kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ variteſe vy de enutakushnu shivejne ne bote pelali del. mn. m Stalne zveze so večinoma kalki po nem. zvezah z glagolom führen.
Svetokriški
peti2 -a štev. peti: ta zheterti Mojſeſ ta peti im. ed. m Ioſve ǀ Ta peta im. ed. ž je bila ena Mailenderza ǀ Ta pèta im. ed. ž ſapuvid Boshja prepovej. De nymash vbijati ǀ Ta peti tož. ed. m dan je bil ſtuaril tulikajn ſort rib v' vodi ǀ v'Lyſtu na korintherje v'peti mest. ed. ž poſtavi, kir ſtoij sapiſsanu ǀ NA PETO tož. ed. ž NEDELO PO VELIKI NOZHI
Svetokriški
Plato -na m osebno lastno ime Platon: Plato im. ed. pravi: de zhlovek je ena boshja shival, Ariſtoteles pak, de je zhaſt te ſemle ǀ Kateru je ſnamine velike, inu ſuſebne lubesni pravi Plato im. ed. ǀ taushenKrat vezh dobriga ſmo prejeli, KaKor Carmeades od Chrijsippa, Kakor AEſchijues od Socrata, Kakor Ariſtoteles od Platona rod. ed. ǀ ſo Platonu daj. ed. dalli ǀ Ariſtoteles je taku mozhnu shtimal ſuojga Precepteria Platona tož. ed., de njega peld je bil na oltar postauil ǀ rajshi s'Platonam or. ed. hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti 1. Pláton, gr. Πλάτων (pribl. 427–347 pr. Kr.), filozof 2. Pláton Tiburtínski (11.–12. stol.), matematik in astrolog
Svetokriški
ponižanje -a s ponižnost: pres ponishajna rod. ed. ſe nemore doſezhi gnada Boshja ǀ ſdaj karsheniki gredo v' Zirku bres vſiga ſtraha, inu ponishaina rod. ed. ǀ je vuzhil tu ponishajne tož. ed. ǀ videozh nyh pohleune gvante, nyh shaloſtne ozhij, nyh bleda liza, nyh sgrevane ſerza, nyh veliko sheljo Boshjo beſſedo poshlushat, inu nyh veliko andoht, inu ponishajne tož. ed. ǀ skuſi takorshno grevingo, ſpuvid, inu ponishaine tož. ed. je bil gnado boshio doſegil ǀ Sa vashe ponoshajne tož. ed. G. Bug vaſs bò Kronal s' Nebesko Krono ǀ ſam G. Bug nad vasho grevingo, pokuro, inu ponishainam or. ed. veſſelje imà ǀ s' ſvim ponisheinam or. ed. ǀ sa ponishaniam or. ed. pride povikashajne
Svetokriški
porodnica -e ž porodnica: Rojſtvu tuoje Porodniza im. ed. Boshja Maria Diuiza veliku veſselje je oſnanilu vſimu volnimu ſvejtu (I/2, 78) Citat na začetku pridige
Svetokriški
posoditi -im dov. posoditi: ga proſsi, de bi hotel njemu poſſodit nedol. trij hlebe kruha ǀ ſe sgovariash de nepremoresh poſsodit nedol. ǀ enimu ſoromaku poſodish 2. ed. en mernik shita ǀ zhe eden kaj poſſodi 3. ed., hozhe de duakrat tulikajn je niemu povernenu ǀ kakor ſe poſsodi 3. ed., taku ſe poverne ǀ poſodi vel. 2. ed. ty meni try hlebe: Sakaj moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam kaj njemu naprej poloshiti ǀ Posodi vel. 2. ed. nam tedaj O shaloſtna Boshja Mati! tvoje perſerzhne ſolſe ǀ Mashniki ſo sheleli, inu proſsili, de bi ijm moje ſlovenske pridige poſſodil del. ed. m, inu perpiſsat perpustil ǀ s'taistom blagom kateru Bug je tebi poſsodil del. ed. m ǀ je rajshal terjat denarje, katere ozha je bil poſodil del. ed. m ǀ ſim njemo poſsodel del. ed. m ǀ je bila eno lepo s'ſlatiga shtuka ſuknio sadobila, katero je bila poſſodila del. ed. ž ǀ vsimite vaſh fazonetel … kateriga danaſs je meni poſsodila del. ed. ž krajliza Elisabeth Portugalskiga krajla Hzhi ǀ presdobizhka obenimu nejste Kaj poſsodili del. mn. m
Svetokriški
potok -a m reka, potok: greh je en derezhi potok im. ed. ǀ Tantalus, ta na ſred eniga frishniga potoka rod. ed. ſtoji ǀ ſèrd tiga Nebeſhkiga Rihtarja je perglihan enimu derezhimu potoku daj. ed. ǀ popade shkaff, inu ſerdita tezhe k'potoku daj. ed. pò uodo ǀ kadar ta skrinia Boshja ſtariga Teſtamenta je imela zhes taderezhi potok tož. ed. Iordan zhes pojti ǀ Sabinus enkrat je bil ven globok potok tož. ed. padil ǀ ſe ven kamen ſadene, ter v'potok tož. ed. berbuti ǀ ima sedemKrat ſe oprati v'tem potoKu mest. ed. Iordanu ǀ Vſi studenzi, inu potoki im. mn. krijvavi ratajo ǀ vsy potoki im. mn., reke, inu morje bi nebili ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ kir nej bilu ſtudenizu, inu potoku rod. mn. ǀ te frishne studenze je v'krij preobernila; s'potoku rod. mn. je shabe ſturila ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize, potoke tož. mn., jeſera restallal ǀ nenajdeio ene kaple vuode v' taiſtih potokah mest. mn.
Svetokriški
potopiti -im dov. potopiti, utopiti: sapovej s'uodò vus'volni ſvejt potopiti nedol. ǀ is iese, inu nepoterpeshlivoſti je bil puſtil potopit nedol. ſvoje zholne ǀ grevinga vſe grehe potopy 3. ed. ǀ kadar vus volni ſvejt je bil potupil del. ed. m ǀ G. Bug je bil Faraona, inu njego vojsko v'krijvavem moriu potupil del. ed. m ǀ Praviza Boshja n' en dan je bila vſe ludy pobila, inu potopila del. ed. ž sunej 8. pershon ǀ tu ſlanu morje je bilu potopilu del. ed. s, inu umorilu Faraona ǀ en dan ſe bodo oblaki pretargali, inu vſe potopili del. mn. m ǀ je sapovedal vodam de ſo yh potopile del. mn. ž potopiti se potopiti se: en zholn prevezh napolnen ſe potopi 3. ed.
Svetokriški
pravi -a prid. pravi, v nekaterih, večinoma težko ločljivih primerih tudi dober, pravičen: on je bil en pravi im. ed. m karshenik ǀ je dolshan svishat, de je praui im. ed. m Syn taiſtiga Ozheta ǀ nei ſi provi im. ed. m zhlouik temuzh podoba zhloueska od sunej, s'notri pak shivinsko imash ǀ ta je tapravi +im. ed. m svetli oblak ǀ ena prava im. ed. ž roshiza je bila Maria Diviza ǀ Ranza Nem. je bila ena prava im. ed. ž Vduva ǀ letu je praua im. ed. ž boshja rsniza ǀ reshnizhnu je, de Syn Boshy Chriſtus JESVS pravi Apollo, pravù im. ed. s Nebesku Sonze … je iz Nebeſs na ſemlo prishal ǀ tu pravu im. ed. s, inu lastnu mejstu sa proshno, molitvo, zhast, inu hualo Boshjo je ta Cerku ǀ svetust, inu andoht eniga praviga rod. ed. m Slushabnika Boshjga ǀ kaj nuza kersheniku de ima shaz prave rod. ed. ž vere ǀ aku ti is prauiga rod. ed. s ſerza G: Boga lubish ǀ imamo s'pravjga rod. ed. s serza shelejti k'njemu priti ǀ s'praviga rod. ed. s, inu zhistiga serza Boga proſsish ǀ de bi Iſraelſki folk ſupet ſe nepovernil k'ſvojmu pravimu daj. ed. m krailu Roboamu ǀ nesna Kai je treba K'eni pravi daj. ed. ž, inu nuzni spuvidi ǀ poprei kakor k'pravi daj. ed. ž pameti prideio ǀ vſe Longobardarje h'pravi daj. ed. ž veri je bila perpravila ǀ ta pravi tož. ed. m pot v'deshelo te oblube ym ie kasal ǀ ta praui tož. ed. m ſuoi shaz je ſposnal ǀ Polè tiga praviga tož. ed. m ži. Arzata Nebeshkiga ǀ veliku folka na pravo tož. ed. ž vero perpravi ǀ skuſi eno prauo tož. ed. ž grevingo, inu spuvid gnado boshio sadobj ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro potroshtan biti, inu pravu tož. ed. s vupane imeti ǀ tukaj bote nashli tu prauu tož. ed. s oroshje ǀ na ſodni dan, takrat tu provu tož. ed. s ſerditu oblizhe ſvoje tem greshnikom, inu greshnizam bopokasal ǀ Ta kateri nezh hudiga neſturi, ta je vſhe na pravem mest. ed. m potu ǀ ob ſvojm pravim mest. ed. m zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ sgublene ouzhize bodo hodile sa tem pravim or. ed. m Paſterjom ǀ zhe s' pravo or. ed. ž andohtio bodo k' Pridigam hodili ǀ s' fliſſam, inu s' prauo or. ed. ž lubesnio doperneſti ǀ s'pravo or. ed. ž andohtio S: Sacramente preieti ǀ s' pravem or. ed. s ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit ǀ s'pravim or. ed. s vupajniam rezimo ǀ de ſi lih ſta bila prava im. dv. m brata ǀ ſta ſe sadarshala, pruti Chriſtuſu kakor dua praua im. dv. m priatela ǀ nej ſo pravi ludje im. mn. m, sakaj na shive Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ leti ſo bilij praui im. mn. m shularij uniga hudizha ǀ nej ste Iogry Christuſhavi, inu pravij im. mn. m ludje ǀ kakor ſe spodobi pravem daj. mn. shlahtnikom ſe ſo sadershali ǀ yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave tož. mn. m njega Iogre, od teh faush ǀ faush piſsma dellaio, te prave tož. mn. ž/s skrivaio presež.> tu ner pravishi im. ed. s, inu nuznishi meſtu sa molituo je Zirku hisha boshia
Svetokriški
pravica -e ž 1. pravica: praviza im. ed. je meni lubishi, kokar vſy shazi tega ſvejtà ǀ kadar Prouiza im. ed. Nebeſka ie bila perſilena ta gmain potup poſlati ǀ de Previza im. ed. Boshja ne bo perſilena sapovedat vaſs, kakor enu nerodovitnu drivu poſekat ǀ Isvelizhani ſò ty, kateri ſò lazhni, inu sheini pravize rod. ed. ǀ en Krajl bo vezh opravil s'mezham te pravize rod. ed., KaKor s'rosho te dobrute ǀ Vy ſte bily lazhni, inu shèjni pravice rod. ed. ǀ Lok je ſpomin te oſtre Pravizhe rod. ed. ǀ nashi pravizi daj. ed. Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti ǀ Iustinianus pak sa nar potrebnishi sposna pravizo tož. ed. ǀ blagu, kateru po pravizi mest. ed. tebi neshlishi ǀ Sveit sapovej ſe pofliſſat doſti blaga sadobit bodi vshe po pravizi mest. ed., ali po krivizi ǀ vſe Kar njemu nej po prauizi mest. ed. shlishalu nasaj poverne ǀ en Ozha je dolshan po pravici mest. ed. erbiszhino ſvojm otrokam dati ǀ nej ſo popravizi +mest. ed. sodili 2. sodna oblast: ta levu je bil vloulen, inu v'Rim pelan, de bi te ludy martral, inu tergal, kateri od pravize rod. ed. k'ſmerti ſo obſojeni bily ǀ bo ſvaril ta ſvejt sa greh, inu sa proviza tož. ed., inu sa ſodbo. Arguet mundum de peccato, de juſtitia, & de judicio ǀ Dua Stara Mosha ſta bila taiſto pred pravizo or. ed. obtoshila ǀ kadar pred pravizo or. ed. krivo prizho zhes ſuoiga blishniga govorj 3. tožba, pravda (?): Anaſſagoras pak nej hotel ene beſſede rezhi, de bi ſvojo pravizo tož. ed. pred Rihteriam naprei perneſſil ǀ ony ſe ſo poſtili oslepit skuſi shenkinge, inu priasnoſt de, nej ſo popravizi sodili, de teh vbosyh ludy pravizo tož. ed. nej ſo hoteli poshlushat, de bi ſe tem bogatim neſamirili
Svetokriški
prepovedati -vem/-am dov. prepovedati: kadar bi jeſt oblaſt imel, bi hotel prepovedat nedol., uſym Mashnikom, de bi nihder dua h'Poroki neprepuſtli priti, aku poprei S. ſapuvide neſnaio ǀ ſledni shiher ſvoj koſs Kruha ijszhe Kir more, sakaj tedaj njemu prepovedash 2. ed. ǀ Sakaj, O vſmileni Goſpud Bug prepovesh 2. ed. Joanneſu, de nimà sapiſſat kar je vidil ǀ Vna shena jo da sa eno piſſano ſuknio, sa katero pervoli h'temu, kateru prepovej 3. ed. ta sheſta ſapuvid Boshja ǀ meni moja Regula prepovej 3. ed. ſe pelati v'kozhy ǀ mu prepovei 3. ed., de nimà Joba umorit ǀ Bug neprepovej +3. ed., de bi zhlovek ne imel te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ bolnikom shkodlive shpishe prepovedò 3. mn. ǀ kaj vam taiſte ſapovedò dershati, inu kaj vam prepovedaio 3. mn. ſturiti ǀ shtrajfai yh, inu prepovedai vel. 2. ed. ym, de nebodo vezh mene preklinali ǀ Bug ym ie prepevedal del. ed. m de bi ſe neimeli dotekniti tiga prepovedaniga ſadu ǀ mu je bil Bug prepovedal del. ed. m vinu pyti ǀ vſe oroshje je bil taiſtem vſel, inu perpovedal del. ed. m, de nimaio vkupai govorit, ali ſe pogovariat ǀ Ta vishishi Rimsha Gospoda je bila prepovedala del. ed. ž pod veliko shtraifingo, de nimaio vezh ſe shemit ǀ Ajdie ſo bily prepovedali del. mn. m sheme, vedeozh de tulikajn hudiga ſe ſturj
Svetokriški
prevagati -am dov. 1. preseči v teži: edn naglauni greh imà prevagat nedol. poterpeshlivoſt Boshjo ǀ poterpeshlivoſt Boshja prevaga 3. ed. vashe grehe ǀ Angel Varih perſtavi h' dobrem dellam to trento, ter prevagaio 3. mn. te greshne, inu skuſi leto trento od pakla je bil reishen ǀ zhes mero ſe pregreshio, inu mojo poterpeshlivoſt prevogaio 3. mn. ǀ kadar grehy pre vagaio 3. mn. taiſti krat, ta greshna dusha ſe v' paku udere ǀ zhlovek bo s' ſvoje hude frai vole lete, inu une grehe doperneſil, katire ta Praviza Boshja na vago poſtavi, inu kadar grehy pre vagaio 3. mn. taiſti krat, ta greshna dusha ſe v' paku udere ǀ s' tem greham je bil prevagal del. ed. m poterpeshlivoſt boshjo ǀ s' taiſtem greham je bila prevagala del. ed. ž poterpeshlivoſt Boshjo ǀ variteſe de nebote prevagali del. mn. m poterpeshlivoſt Boshjo 2. pretehtati: tu hudu djaine nashe imamo dobru premislit, inu na vago djati, inu fliſsik ijh prevagat nedol. → vagati
Svetokriški
pridigovati -am/-ujem nedov. pridigati: skusha v' ſvoi kambri pridigvat nedol., kakor de bi ta folk v' prizho bil ǀ kadar S. Antona ſo shlishali pridiguat nedol. ǀ sazhne od martre paklenske pridigovat nedol. ǀ kadar kuli je shlishal govoriti, ali pridiguuat nedol. od pokure ǀ kadar shlishio pridgvat nedol. od lete nesrezhenu velike paklenske martre ǀ je bil shal pridigvat namen. Turkam ta S. Evangeli ǀ en Angel s'Nebeſ je bil prishal pridiguat namen. ǀ od Boga je bil poſslan prdigvat namen. ǀ Meni nej pbena zhaſt, zhe pridigvam 1. ed. ǀ jeſt … pridiguam 1. ed. ǀ leta ſe mozhnu zhes Pridigaria reserdj, meneozh de od njega pridigua 3. ed. ǀ V'Cerkvi, kir ſe pridigvie 3. ed. de imash Boshjo sapuvid dershati ǀ resnizo Boshjo ym pridigvaio 3. mn. ǀ ty Maſhniki Boshjo beſſedo pridiguaio 3. mn. ǀ Pridigvai vel. 2. ed. Boshjo beſſedo, nebojſe resnizo govorit ǀ pridiguai vel. 2. ed. de Praviza Boshja ſe zhes nyh grehe taku mozhnu je reſardila ǀ Pridiguajte vel. 2. mn., povejte ym moje oblube, inu shtrajfinge ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei pridigual del. ed. m ǀ kadar S. Anton je pridigval del. ed. m ǀ bom pridigoval del. ed. m s'Boshjo gnado ǀ Ie pridgual del. ed. m S. Ioan. Karsnik s'raven Iordana Iudom ǀ po cellem ſvejtu ta S. Evangeli ſò pridigvali del. mn. m ǀ po cellim ſvejtu ſo pridiguali del. mn. m, de Chriſtus je pravi ſyn Boshij → pridiga
Svetokriški
prikaz -a m prikazen: nad katerem ſtrashnem prjkasu daj. ed., ta Duhouni ſe je zhudil (II, 383) ǀ V' ſneh ſim vidil en prikas tož. ed., ter imam glavo vſo ſmeishano (V, 477) ǀ velika skriunost Boshja ſe v'tem prikaſu mest. ed. ſapopade (V, 10) → prikazanje
Svetokriški
pripravljen -a prid. pripravljen: takushnim greshnikom, inu greshnizam ta paklenski ogjn je perpraulen im. ed. m ǀ ali nej morebiti G: Bug sadosti mozhan, inu perplaunen im. ed. m ſe voiskovati ǀ ta milost Boshja je vſelej perpraulena im. ed. ž naſs supet v'ſvojo S: gnado vſeti ǀ obena ſpisha nej prau perpraulena im. ed. ž ǀ nej s'eniga ſamiga greshnika parpraulena im. ed. ž miloſt Boshja ǀ v'tuoj hishi je enu dobru koſsilu perpraulenu im. ed. s ǀ vſeje perplaunenu im. ed. s ǀ inu ta perprauleni tož. ed. m dol. offer vshgal ǀ ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga tož. ed. m ži. vasho dusho gori vſeti ǀ leta tudi je puksho perprauleno tož. ed. ž imel ǀ premisli tu Nebesku veſſelje perpraulenu tož. ed. s tem sgrevanem greshnikom ǀ vſelej ſo bily perprauleni im. mn. m gnade, inu dobrute ſvoijmu folku deliti ǀ Ner vezh ludy ſe najde, kateri ſo nagneni, inu perplauneni im. mn. m hudu ſodit della ſvoih blishnih ǀ vam ſo ushe perpraulene im. mn. ž te vezne grenkusti ǀ v'pakli vam ſo perpraulenè im. mn. ž te ſtrashne ſpake ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku h'ſuoij ſhlushbi, inu h'sapuvidi vſelej perpraulenih rod. mn. ǀ Bug vaſs bo perpraulene tož. mn. m naſhal ǀ Vidili ſo te lazhne inu poshresh leve, inu medvede, katere parpraulene tož. mn. m dershali ſo, de bi te verne restargali ǀ my vidimo te shtransfinge nam perpraulene tož. mn. ž Zapisi perpl- kažejo na disimilacijo r – r > r – l.
Svetokriški
pripustiti -im dov. 1. pripustiti: k' Magiſtratu bi ne imel obeniga perpuſtiti nedol. ǀ nej ſo hoteli perpuſtit nedol., de bi taiſto Jogrij odvesali ǀ de ga K'meni perpuſtim 1. ed. ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti 3. ed. ǀ leto riſnizo ſi neperpuste +3. mn. k'ſerzu ǀ zhe ona imata kugo ſvoje otroke k' ſebi neperpuſtè +3. mn. ǀ proſsish de bi tebe k'ſebi perpuſtil del. ed. m ǀ aku naſs bodo Krajlevi mysi perpuſtili del. mn. m ǀ ſte takushne hude shelje v'vashe ſerze perpustili del. mn. m 2. dovoliti: letu nemorimo perpuſtiti nedol. ǀ Chriſtus JESUS nash odreshenik je hotel poprej 40. dny ſe poſtiti, inu potle perpuſtit nedol. de hudizh ga je skushal ǀ v'obeni vishi nej ſo hoteli perpustiti nedol. de bi shnijmi shal ǀ Neperpuſtim +1. ed. tega, pravi Bug ǀ Bug do ene guishne mere, inu vage perpuſti 3. ed. zhloveka greshnu shiveti ǀ Bug perpusti 3. ed. de ti, inu tuoja cella shlahta v'shpot pade ǀ Bug perpuſtj 3. ed., de ta hudobni Cain ga neuſmilenu vbye ǀ slednimu perpuſtij 3. ed. v'ſvojo Nebeshko hisho pojti ǀ Bug pak perpustij 3. ed. de onij ſo skorej od lakoti imeli vmrejtij ǀ Nashe meſsu je tuisti Faharon, kateri ne perpustj 3. ed. ǀ neperpuſti +3. ed., de bi Padar bulo gori ſresal ǀ moj ſtan meni tiga neperpuſtij +3. ed. ǀ tvoja shlushba tebi neperpuſtj +3. ed. ǀ njega offert njemu neperpusti +3. ed. ſe sa greshniga sposnati ǀ Perpuſtimo 1. mn. nej drugi ſe zhudio nad sastopnostio tiga brumniga Ioſepha ǀ vashe shene, inu Hzhere taku lahku pleſſat perpuſtite 2. mn. ǀ vy vashim otrokam perpustite 2. mn. vſe, kar ony nespodobnu hozheio ǀ vſy ti drugi shtifftery perpuſte 3. mn. ſvojm Duhounem, de ſiher mej ſabo imaio blagu, inu perhodiszhe ǀ namejsti zhednosti greh ym perpuste 3. mn. ǀ otrokam nepomagaio v'Nebu ampak v'Paku, dokler ym nyh volo perpustè 3. mn. ǀ Drugi vſe koſty ſi perpuſtè 3. mn. polomit ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta neperpuſtite +vel. 2. mn. temu peklenskimu jeshu ǀ Bug nej perpuſtil del. ed. m de bi Kazhe njemu bile mogle shkodit ǀ Bug nej perpustil del. ed. m de bi ti bil roien krulau ǀ Bug bode perpustu del. ed. m de raunu taistu bode tebi sturjenu ǀ de bi yh neperpuſtil +del. ed. m martrat, inu umorit ǀ bi ſe bal Boga, kateri sa vſe tu dobru vejde bi onneperpustil ++del. ed. m raunu taisto jamo mene pokopati, katero mojmi blishnimu ſim perpravil ǀ kadar je bila mlada ſi ij vſe perpuſtila del. ed. ž ǀ Milost Boshja nej tega perpustila del. ed. ž ǀ ſo perpuſtili del. mn. m takorshne nespodobne, greshne rezhy tribat ǀ nikar nebote taku nemarni inu hudobni, de bote perpustili del. mn. m de Ajdy bodo vekshi zhast iskasali ſvojm Malikom, kakor vy Cerkvom pripustiti se pustiti se: ſe perpuste 3. mn. obnorit od lubesni teh posvetnih rizhij → prepustiti
Število zadetkov: 177