Fran

prisrčen -čna prid. 1. ljub, drag: Ah moj lubi, zartani, inu perſerzhni im. ed. m dol. Gospodar ǀ Ah moj lubi inu perserzhni im. ed. m dol. Nebeshki shenin ǀ kir prebiva nash Lubi Ozha Bug Vſegamogozhe, nash lubi Bratiz Chriſtus JESUS, nasha perſerzhna im. ed. ž Mati Diviza Maria ǀ perſerzhna im. ed. ž moja Mati ǀ kadar bi ti vidil de tvoi lubesnivi Ozha, tvoia zartana Matti, tvoje perſerzhnu im. ed. s deite ſe v' tei gorezhi hishi neshli ǀ nasho perſezhno tož. ed. ž Mater ſmò ſgubili ǀ naſs lubi kakor ſvoje perſerzhne tož. mn. m priatele ǀ Posodi nam tedaj O shaloſtna Boshja Mati! tvoje perſerzhne tož. mn. ž ſolſe 2. srčen, duševen: de bodo mojo perſerzhno tož. ed. ž dobruto ſposnali ǀ kaj s' eno veliko perserzhno tož. ed. ž shaloſt bi bila imela ǀ nej ſi uredna de po semli hodis, zhe sdaj enu perserzhnu tož. ed. s poterplejne s' tvojm Isvelizheriam nimash ǀ de bi vſy skupaj perſerzhnu tož. ed. s poterplejne s' Chriſtusam imeli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razodeti dov. razodeti, razkriti: proſsi Boga de bi hotel to skriunost reſodeti nedol. ǀ Ieſt ſim perſilen reſodeti nedol. eno veliko pregreho Chriſtuſavo ǀ je bulshi pred Spovednikam to gnoino bulo resodeti nedol., kakor pak na ſodni dan pred cellem ſvejtam yh reskriti ǀ Pishe ludovicus Blosius, de en dan S. Gertrudis je proſsila suojga Nebeshkiga shenina Christuſa Iesuſa de bi hotel nij resodejti nedol., kaj s'ena skriunost Boshja samore nar vezh nuzat, inu potroshtat te greshne dushe ǀ katerimu vſe ſvoje skriune miſli je resodel del. ed. m ǀ mej drugimy Skriunoſti je bil tudi leto reſodel del. ed. m Angel Mary Divizi ǀ k'sadnimu je bila niemu nije nezhisto lubesan resodela del. ed. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

reva -e ž trpljenje, nesreča, težava: velika reva im. ed. je kadar shena vidi mosha cellu letu bolniga, ali mosh sheno ǀ Letu je hudu gvishnu cello nuzh ſe muiat, inu martrat, inu vener nezh neulovit, leta guishnu je ena velika reua im. ed. Slaſti Ribizhom, kateri skuſi ribshtvu ſi ſvoi kruh shlushio ǀ od lakoti, inu reve rod. ed. ſo konz jemali ǀ Eni veliki revi daj. ed. vſy ludje ſó podversheni ǀ G. Bug y poshle eno teshko, inu veliko bolesan, ali pak drugo nesrezho, inu revo tož. ed. ǀ bo perſilen v'tej narvekshi potrebi zhes ſvojo revo tož. ed. ſe jokat ǀ videozh tu zartanu deteze v'takorshni revi mest. ed. ǀ nad reuo or. ed. tega ſe joka Martialis rekozh ǀ bolezhine, inu reve im. mn. nuzh, inu dan mene taraio ǀ vſe reue im. mn. pred dauri oſtaneio ǀ tulikajn nesrezh, revu rod. mn., inu bolesni je mogal preſtati ǀ ſe je reishil od reu rod. mn. tiga ſvejta ǀ gdu je vrshoh de tulikain revam daj. mn. ſmò podvershani ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete nadluge, inu reve tož. mn. ste padli ǀ vezhkrat obusha, inu v reue tož. mn. velike pade ǀ te druge je v'reve tož. mn., inu pogublejne perpravilu ǀ raunu v'teh revah mest. mn. ſe je nekedaj nashlu tu mestu Ieruſalem ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh reuah mest. mn., inu v' terplejni ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah mest. mn. ſe najdesh ǀ ga tepe s' revami or. mn., inu nadlugami ǀ kadar zhloveka obyszhe s'revami or. mn., inu terpleinam ǀ Je shelel David, inu Boga proſſil, de bi njega napolnil s'reuami or. mn., s'krishi, inu terpleinam ǀ Velika dobruta Boshja je, de naſs s'revamy or. mn., inu shtrajfingi na pravi pot tiga isvelizheina perpravi ǀ G. Bug tebe obiszhe s'revamj or. mn., nadlugi, boleſni, vbushtvam ← srvnem. riuwe ‛žalost, bolečina, trpljenje’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

rojstvo -a s rojstvo: Ie gvishnu de Rojstvu im. ed. Iesuſa Christuſa je bilu zhudnu ǀ Rojſtvu im. ed. tuoje Porodniza Boshja Maria Diuiza veliku veſselje je oſnanilu vſimu volnimu ſvejtu ǀ od rojſtua rod. ed. Svetiga Franciſca ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih ta bogaboyezhi Appat Joachimus ǀ od sazhetka tiga svejta, do rojstva rod. ed. Marie Diuize ǀ h' ſpominu Svetiga Rojſtva rod. ed. ǀ NA PRASNIK SVETIGA, ROISTVA rod. ed. DIVIZE MATERE MARIE ǀ skriunust Roijſtua rod. ed. Chriſtuſa Iesuſa ǀ vidite KuliKaj dobriga nam je doshlu s'Kusi tu S. rojstvu tož. ed. ǀ ob suojm rojstvi mest. ed. ǀ Per ſvojm rojſtvu mest. ed. pak hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje ǀ nad tem s. Rojstvi mest./or. ed. vſi ſe bomo resveſselili ǀ s'tuojm s. Rojstuam or. ed. ſi na ſveit perneſla vſſe troshte, inu veſselje ǀ taushent lejt pred Rojſtvam or. ed. Chriſtuſa JEſuſa ǀ Veſselili ſe ſo tudi tij S. Angelzi nad rojstvam or. ed. Marie Divize ǀ Pred Roiſtuam or. ed. Chriſtuſa Jesusa, Praviza Boshia, taku rekozh, je bila perſilena shtrajfat ta greshni ſveit ǀ Angeli ſe ſo nad tem svetom Rojstvom or. ed. veſselilij prvo rojstvo prvorojenstvo: Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu tož. ed. Abelnavu, Patriarkat Abrahamau ǀ Eſau je bil sgubil ſvoje pervorajſtvu tož. ed. s' eno skledizo lezhe ǀ kadar je shlishal, de je sgubil ſvoje pervu rojſtvu tož. ed. ǀ Zhe Eſau je klagoval, dokler je bil sgubil ſvoje prevorojſtvu tož. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

samovoljnost -i ž lastna volja: Gdu tedaj ijſzhe G. Boga premagat, inu ranit? … Nasha nepokorszhina, inu ſamavolnoſt im. ed. ǀ miloſt Boshja nej urshoh, ampak samavolnoſt im. ed. tiga zhloveka ǀ ali vener ſamovolnoſt im. ed. ta lepi ſad pomorij ǀ ſanikornoſt,c samavolnoſtc im. ed. ſturj pot tem vſakadainem greham ǀ Zhe ſi pregreshil is tvoje hudobne ſamovolnoſti rod. ed. ǀ s'kuſi Samovolnoſt tož. ed., inu terdouratnoſt teh greshnikou ǀ Variteſe de ſe nebote shenili, inu moshile po vashi ſamavolnoſti mest. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Serafina -e ž osebno lastno ime Serafina: Inu cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina im. ed. gori vſela ǀ Seraphina im. ed. pak hozhe rezhi: Lubesan Boshja ǀ Glihi vishi Seraphini daj. ed. Thereſij vſe pokure, inu terplejne lahku bo naprej prishlu ǀ satoraj shiher pergliham leto Seraphino tož. ed. uni golobizi Serafína, redovno ime Terezije von Engelshaus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sicer2 člen. sicer: ſonze nikatere ure je dalej ſvetilu, kakor ſizer je njegova navada ǀ ſama milost Boshja je urshoh, de my sdaj v'paklenskim ognju negorimo, kakor ſizer ſmò ſi sashlushili ǀ ſvoje svejte roke s'krisha doli ſname, inu ſuoje sizer Vſmilene uſheſsa satisne ǀ kateri ſicer od vekoma vſe ſtuarij popolnoma poſna

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

skrinja -e ž skrinja: skrinia im. ed. Stariga Teſtamenta je bila ena podoba tiga S. Rus. T. ǀ Taista skrinja im. ed. te Israeliterje je shegnala, te Betusamiterje je pobila ǀ ta Malik Dagon, inu ta Arca, ali skrjnia im. ed. tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho ǀ ſkrinia im. ed. Boshja, inu General Ioab Stoy na puli v'ſhoterjoh ǀ ta shrinja im. ed. Boshia je imela is voſa dol paſti ǀ tvoja skrjuia im. ed. je dobru ſaperta, inu ſaklenena, de tatije okraſti tebe nemoreo ǀ Oza dokler ſe je bil podſtopil dotekniti te skrinie rod. ed. Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ preusetnu ſe je bil podstopel h'tej Skrinij daj. ed. Boshij perblishat ǀ Drugi bodo S. Bernarda perglihali ti skryni daj. ed. ſtariga Teſtamenta ǀ Skrinio tož. ed. Boshio Sò ijm bily vſeli ǀ Mojſses je bil sturil to skrinjo tož. ed. Boshjo poslatiti ǀ ſo vſelej shli molit k' tej Uti Boshy, v' kateri ſo hranili to Arco; ali Scrinjo tož. ed. Boshjo ǀ eno shrinjo tož. ed. v'taisti sagledajo ǀ je en Kamen v'shkrinio tož. ed. vergel ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio tož. ed. gledat ǀ v'taisti skrini mest. ed. ſe najde ena arznja sa vſe bolesni ǀ v'shrinij mest. ed. najdejo ſerce leshati ǀ pred leto skrinio or. ed. od veſſelja, inu andohti je skakal ǀ Prèd taisto zhudno, inu S: Skrinjo or. ed., ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ vidio shpampet vus polomnen, skrinje tož. mn. vſe resverſhene ǀ Tishler nemore jejſti dellu ſvojh rok, namrezh skrinje tož. mn., olmare, inu mise ǀ gredò v'skrijnie tož. mn. gledat ǀ ſo bilij shli po skriniah mest. mn. denarje ijskati ← stvnem. scrīni ‛skrinja’ ← lat. scrīnium ‛tok, podolgovata okrogla škatla za hranjenje knjižnih zvitkov, mazil ipd.’; → arka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

slabost -i ž slabotnost: kar vasha slabuſt im. ed. nesamore, samore gnada Boshja ǀ Vam ſe sdy velik greh taista ſlabust im. ed. vashe shene ǀ tuoij grehij Kateri nej ſo drugiga KaKor slabust im. ed. tuojga meſsa ǀ ſe je bal de bi is slabuſti rod. ed. zhloveske nemogal vſiga tiga preneſti ǀ ludje od slabuſti rod. ed., inu lakote mertui okuli padaio ǀ zhe is' ſlabuſti rod. ed., ali s'kuſhnave v' greh padete ǀ od velike slabusti rod. ed. kumaj na nogah ſtoy ǀ okuli od ſlabusti rod. ed. ſo padali ǀ Zhe ſi pregreshil is slaboſti rod. ed. zhloveske ǀ kadar is slabosti rod. ed. v'greh ſi padel ǀ kadar s'ſlabusti rod. ed., ali pak s'nemarnosti greshij ǀ kadar greshè s'slabusti rod. ed. nijh nature ǀ s' ſvojo Boshjo miloſtio zhloveski slabuſti daj. ed. sanasha ǀ de bi ſe moij ſlabuſti daj. ed., inu proshni poterpeshlivu n'hotel iskasat ǀ od leteh G. Bug ne teria deſſetino tiga poſta, videozh nyh veliko slabuſt tož. ed., inu bolesan ǀ vener mu oſtane ſlabust tož. ed. te k'hudimu nagnene nature ǀ de ſi lih takushno ſlabuſt tož. ed., inu shalost pozhuti ſerzhnu gori ſtopi ǀ Kadar bi ti taisto tuojo slabust tož. ed. tuojo nezhistost ſpovedala ǀ vaſha muzh, inu sdrauie bo v'ſlabust tož. ed., inu v' bolesan ſe preobernila ǀ satorai ga je bil sapustil v'niegovj slabuſti mest. ed., de Philistery so ga bily premagali ǀ obena druga nemore osdravit bolnika s' veliko urozhino, inu slabuſtio or. ed. obdaniga

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

soseben -bna prid. poseben: kakor de bi letu ne bilu en ſusebni im. ed. m dol. dar Boshy ǀ ta je ena ſuſebna im. ed. ž gnada Boshja ǀ leta je bila modruſt, inu ſoſebna im. ed. ž skerb boshia ǀ S. Epiphanius pak pravi, de je enu ſuſebnu im. ed. s dellu ſaſtopnoſti Boshje ǀ od troshta ſuſebniga rod. ed. m, Kateriga vy pozhutite tudi vasho Krajlizo nesgruntate ǀ obene ſuſebne rod. ed. ž skerbi ne iskashe ǀ bres ſoſebne rod. ed. ž gnade Boshje ǀ sa volo ſvoje velike ſuſemne rod. ed. ž lepote delezh je bila slovitna ǀ od ſuſebniga rod. ed. s veſselja ſamy ſebe sgruntat nej ſo mogli ǀ je Gotharda isvolil sa ſvojga ſuſebniga tož. ed. m ži. shlushabnika ǀ ſam G: Bug je njemu bil oblubil to ſuſebno tož. ed. ž gnado ǀ G. Bug je dal petelinu ſoſebno tož. ed. ž ſaſtopnoſt v' mej tizamy ǀ zhlovek, katerimu G: Bug suſebno tož. ed. ž saſtopnost, inu pamet je dall ǀ takushno ſvſebno tož. ed. ž gnado Abraham je bil od G: Boga prejel ǀ G. Bug enu ſoſebnu tož. ed. s veſſelje imà ǀ enu ſuſebnu tož. ed. s shlahtnu mejstu v'Nebeſsyh y perpravil ǀ grè s' velikem, inu ſuſebnem or. ed. m fliſſom po vſeh kotah ǀ krajl s'ſuſebno or. ed. ž dobruto ym je bil dal hishe, inu nyve ǀ Jeſt najdem v' S. Piſſmu samerkane 4. ſuſebne tož. mn. ž ſkale ǀ Obilnoſt te shpishe pomeni te ſoſebne tož. mn. ž gnade

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

spomneoč prid. vedoč: Kakor Vriaſs, kateri nej hotel damu h'svoy sheni pojti, ſpumniozh, de ſkrinia Boshja, inu General Ioab Stoy na puli v'ſhoterjoh (II, 319)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

svet3 -a prid. svet: Svet im. ed. m je Gospud Zebaoth ǀ leta shena je bila ſposnala, de je en ſvet im. ed. m Mosh ǀ nihdar nema zhloviK ſe shtimati, de bi bil prevezh ſvèt im. ed. m, inu pravizhen ǀ zhlovek prezei ne rata Svet im. ed. m ǀ de bi edn taku Svèt im. ed. m bil, Kakor je bil S. Stephan ǀ Sveèt im. ed. m je Syn Boshy, zhegar Nameſtnik ſi na semli ǀ Sveti im. ed. m dol. Michael je djal k' Joſvi ǀ kakor je nekadaj proſſil ſveti im. ed. m dol. Macharius ſvoje Poshlushavize ǀ Shegnan tvoj ſvèti im. ed. m dol. urat ǀ Svetic im. ed. m dol. Duh v' Bukuoh teh Rihtariou je govuril ǀ letu je praua boshja resniza pravi Svete im. ed. m dol. Cyprian ǀ Sveta im. ed. ž Clara bò v' Nebeſſe polsdignena ǀ Sveta im. ed. ž katolisha Zerku, kadar moli ſa shenski ſpol pravi ǀ ſveta im. ed. ž je bila Judith ǀ O nuzna, inu ſveta im. ed. ž arznia ǀ taku svèta im. ed. ž bila; kokar Maria Madalena ǀ praviza je ena ſueta im. ed. ž zhednost ǀ Iudith de ſi lih ſvejta im. ed. ž, vener Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto ſalubil ǀ letu je enu Svetu im. ed. s mejſtu od Boga poſvezhenu ǀ ner shlahtnishi je Svetu im. ed. s Reshnu Telu ǀ letu je enu ſvetu im. ed. s mejstu od ſamiga G: Boga posvèzhenu ǀ molim en dell Svetiga rod. ed. m Roshenkranza ǀ na dan ſvetiga rod. ed. m kerſta ǀ kakor de bi semla nebila vredna takushniga ſuètiga rod./tož. ed. m Mosha imeti ǀ ſnamine ſveta rod. ed. m ned. (?) Chriſſa zhes ſe ſturil ǀ pojmo s'suetiga rod. ed. m Euang. v'Mojſsesave bukve ǀ sa volo svete rod. ed. ž katolishke Vere ſo bilij kezherij njemu jesik odresali ǀ k' nuzu ſvete rod. ed. ž katholish kershanska Cerkui ǀ njega ſuete rod. ed. ž gnade deleshen rata ǀ smala peld, inu podobo ſvetè rod. ed. ž Troyze ǀ Oh nesrezhena huala te Suete rod. ed. ž Bratauszhine ǀ Maria Diviza v'pervi minuti nje Svetiga rod. ed. s pozhetvia je bila shegnana ǀ NA PRASNIK SVETIGA rod. ed. s, ROISTVA DIVIZE MATERE MARIE ǀ vſe tu Kar lepiga, inu svetiga rod. ed. s per Angelah ſe najde ǀ v' pushavi te semle nas shpisha s' Kruham nebeskim Svojga Setiga rod. ed. s TELESSA ǀ jeſt ſe obernem k' Naſhimu Pomozhniku Svetimu daj. ed. m Martinu ǀ per Svetimu daj. ed. m Lukeshu ǀ k' ſvetimu daj. ed. m Altariu perſtopit ǀ je bil ſapovedal daj. ed. m ſvètimu Maurizu ǀ Angel je djal k' Sveti daj. ed. ž Brigidi ǀ tej ſveti daj. ed. ž Divizi je bil dal eno groshno shlafernzo ǀ Iudith je opominala k'tei Sueti daj. ed. ž, inu nuzni pokuri ǀ je djal k'Sveti daj. ed. ž Brigiti ǀ ſo k' ſvetimu daj. ed. s Reshnimu Telleſſu posgajnuali ǀ vy perſtopite k'ſvetimu daj. ed. s obhailu ǀ veliku kupzou je bilu, kateri en Svet tož. ed. m leben ſò pellali ǀ bomo sazheli ſvet tož. ed. m ſad dobrih dell doparnaſſat ǀ de bi Eliſabeth takorshen ſvét tož. ed. m leben pelala ǀ snovizh je bila ſveti tož. ed. m dol. karſt prejela ǀ ta Sveti tož. ed. m dol. offer v'Nebu ſò neſli ǀ poslushaj Svetiga tož. ed. m ži. Grogoria ǀ je imela v'ſebi noſſiti ſvetiga tož. ed. m ži. Duhà ǀ G. Bug ie bil taiſti dal tiga ſuetiga tož. ed. m ži. ſijnu Samuela ǀ sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto tož. ed. ž Divizo do par nagiga slezhi ǀ eno ſveto tož. ed. ž smert je shelil ſturiti ǀ To ſvèto tož. ed. ž lubesan je tudi imel S. Paulinus ǀ Svetu tož. ed. s Ojle ſi puſtj perneſti ǀ brumenu ſvetu tož. ed. s shivejne potle je pelal ǀ dobru, inu ſvètu tož. ed. s djajne terbej polek s: vere imèti ǀ Angel je bil vun ſpuſtil tu Suetu tož. ed. s ime MARIA ǀ neurednu Suetnu tož. ed. s Reshnu Telu vſhili ǀ v' tem Svetem mest. ed. m Kloshtru ǀ v' letem ſvetem mest. ed. m Divizhnem Kloshtri ǀ gnado, katero zhlovek v' Svetim mest. ed. m Karſti praime ǀ v'ſvetim mest. ed. m vblatu ſe najde ta pravi shivi Bug ǀ vſelej ſe najde per Sveti mest. ed. ž TROYZI ǀ v' tvojm Svetem mest. ed. s Jemenu ſmò Karsheni ǀ per ſvetem mest. ed. s Obhaili ſe vidio ǀ na tem ſvetim mest. ed. s mejsti ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem or. ed. m Antonam ǀ ſim perſilen ſpoſnati s' ſvetem or. ed. m Auguſtinam ǀ s' Svetim or. ed. m Bernardam rezhem ǀ ſim perſilem saupyti s' Suetem or. ed. m Clemenam Alexandrinam ǀ ſmejm rezhi s'Svetem or. ed. m Hieronymuſam ǀ s' eno dobro Sveto or. ed. ž miſlio ǀ s'tuoio ſveto or. ed. ž proſhno ǀ je leto ſvojo Hzher od madesha reshil, inu s'ſveto or. ed. ž gnado nepolnil ǀ S' tvojm Svetim or. ed. s oblizham bosh napolnil mojo dusho ǀ Angeli ſe ſo nad tem svetom or. ed. s Rojstvom veſselilij ǀ kadar s'Svetem or. ed. s Reshnem Teleſſam vaſs obhajeio ǀ ta dua Sveta im. dv. m Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej ǀ Alexander, inu Ruffus ſta dua ſveta im. dv. m Marternika ratala ǀ Sveti im. mn. m Papeshi ſó dalli danaſs takorshnem popolnama odpuſtike vſyh grehou ǀ tudi mej nimi ſe ſveti im. mn. m Ludje naideio ǀ tuKaj paK ſo taKu neKateri svetij im. mn. m ǀ Tu tudi poterdio ſvetij im. mn. m Vuzhenikij ǀ te Svete odpuſtike Sueti im. mn. m Papeshi na danashni dan So dalli ǀ Ste vy, inu one taku ſvetj im. mn. m kakor je bil S. Hieronymus ǀ de ſi lih taisti Tempelni nej ſo bily taku ſvèty im. mn. m, kakor naſhe Cerkvi ǀ eno zhednoſt, sa to drugo bodo udobili, inu popolnoma ſvety im. mn. m ratali ǀ ſe imaio pofliſſat pokorni, inu ſvejti im. mn. m biti ǀ ty kameni pomenio te Svete im. mn. ž Rane ǀ lete ſvete im. mn. ž skriunostij ſo prezhudne ǀ shegnane tvoje ſuete im. mn. ž laſij, inu tvoje prelepe ozhy ǀ te nespodobne beſsede, katere vezhkrat od vaſs shlishio, kakor pak te ſvète im. mn. ž ǀ O Svete im. mn. ž/s nedolshne liza ǀ nasha della de ſi lih dobra, svejta im. mn. s, inu teshka, kakor je poſt, almoshna, molitvu ǀ po ſtopinah Svetih rod. mn. Apoſtelou dò ſmerti je hodil ǀ velike della teh ſvetih rod. mn. Marternikou ǀ s' Kryvio teh Svetyh rod. mn. Apoſtelnou ǀ Pokleknite k' tem Svetem daj. mn. nogam ǀ cilu en laſs nej bil sgorel taistim ſvetom daj. mn. mladenizhom ǀ proſſi h'Pridigi, inu k'ſvetem daj. mn. Vezhernizam ǀ te Svete tož. mn. m odpuſtike Sueti Papeshi na danashni dan So dalli ǀ Blagar temu, kateri te ſvete tož. mn. m prasnike ſpodobno poſvezhova ǀ pò goſtem je ſuete tož. mn. m ſacramente andohtlivu prejela ǀ ona njegove Svete tož. mn. ž noge je kushala ǀ Imate ſvete tož. mn. ž bukve preberat ǀ da tej dushi dobre, inu ſvète tož. mn. ž miſlij ǀ ſvoje svejte tož. mn. ž roke s'krisha doli ſname ǀ de ſi lih je dellal s'rokamy, vener lepe ſuete tož. mn. ž/s premishlovajne imel ǀ je ſvoje Svete tož. mn. ž/s uſta na vaſs pertisnil ǀ ſvoje Sveta tož. mn. s uſta inu brado vſo krivova imá ǀ vsdignite vashe ſerze kjekaj gori v' Sveta tož. mn. s Nebeſſa ǀ tem ſvetom Marternikom je ſtregla, nyh ſveta tož. mn. s trupla pokoppavala ǀ s'kusi nyh zhednoſti, inu ſvèta tož. mn. s della ǀ letj gori v'Sveta tož. mn. s nebeſſa ǀ v' tvojh Svetih mest. mn. Ranah ǀ per teh Svetyh mest. mn. proceſſiah ǀ andohtlivu bomo per Svetjh mest. mn. proceſſiah ga proſſili ǀ sapezhaten s' peterimi Svetimi or. mn. Rani ǀ s' ſvetimi or. mn. peiſſmi, inu molitvami Njega hualio ǀ je pofaihtan s' Svetemi or. mn. Sacramenti ǀ s' Svetimy or. mn. Litaniamy klizhemo ǀ lety troshtaio edn tiga druſiga s' ſvetmy or. mn. beſſedamy primer.> kmet, od kateriga pishe Caſſiadorus … leta je ſveteishi im. ed. m, kakor ſi ti ǀ Vener bi mogal Svetèshi im. ed. m ratat ǀ de bi ſvetèshi im. ed. m bil, kakor tij drugi Minihij ǀ Dusha katera misli de Bug jo vidi, zhednishi, inu ſveteshi im. ed. ž rata ǀ tamkaj bosh vidil eno Nuno … leta je veliku ſveteishi im. ed. ž, kakor ſi ti ǀ eniga veliku ſveteshiga tož. ed. m ži. Apoſtelna je doſsegla, inu udobila ǀ jest ozheto Nebeshkimu sa nijh odpushzhajne moje nedolshnu, inu sueteshi tož. ed. s serze offram ǀ letij ſo veliku sveteshi im. mn. m Kakor vſi svetniki presež.> taku tudi je sturil ta nar sveteshi im. ed. m, inu nar zhastjtishi Mashnik Chriſtus Iesus ǀ S. Karſtnik je bil ta ner ſvéteshi im. ed. m, inu zhednishi vmej vſimy ǀ moja nerſveteshi im. ed. ž Mati bo tudi vaſha mati ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu daj. ed. m offru ſo bile iskasale ǀ Mari Divizi ſvoy narſvèteshi daj. ed. ž Mateti je napruti shal ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj ner Svetejshi daj. ed. ž Materi shlushil ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu, inu nerſuèteshimu daj. ed. s Imenu bosh imel ǀ Zhaſtimo tedaj pohleunu ta Narſveteishi tož. ed. m Sacramet ǀ je vidil rojeno Mario ſuojo nar sveteshi tož. ed. ž Mater ǀ hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje, te zhiſte Angele, to ner ſveteshi tož. ed. ž Divizo, tiga ner pravizhniſhiga Ioſepha ǀ S. Kath. Kersh. Cerku je sapovedala ſvetinie tyh Boshyh Marternikou poſtavit na tu ner Svetéshi tož. ed. s meſtu ǀ nad tem nar ſveteſhim or. ed. m inu zhudniſhim S. Sacramentu → s.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

šesti -a štev. šesti: pervoli h'temu, kateru prepovej ta sheſta im. ed. ž ſapuvid Boshja ǀ Ta ſeshta im. ed. ž je bila Rimlerza ǀ ta ſeſta im. ed. ž sapuvid je meni odſvetouala ǀ Ta sheſti tož. ed. m dan pak je bil ſtuaril vſe shivali na semli ǀ NA SHESTO tož. ed. ž NEDELO PO VELIKI NOZHI ǀ Na tem pervem ſtebram je ſtal Rudolphus ta I … Na tem ſeſhtem mest. ed. m je ſtal ta danaſhni Ceſſar Leopoldus ta I, s' odleriam ǀ veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke, tryeti zukrene mandelne, v'zheterti zukrene zheshne, v'peti zukrene fige, v'sheſti mest. ed. ž ta slatki marzapan

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

šoter -ja m šotor: ſtoii na Altoriu pòd shoteriam or. ed. podobe tiga kruha (II, 438) ǀ je bil sapovedal praſnovati Praſnik teh shoteriou rod. mn. (V, 360) ǀ ſkrinia Boshja, inu General Ioab Stoy na puli v'ſhoterjoh mest. mn. (II, 319) → šotor

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

štrajfinga -e ž kazen: shtrajfinga im. ed. Boshja je bila zhes njega prishla ǀ vſem taiſtem takorshna shtraifinga im. ed. je v' pakli dana ǀ shtrajnfinga im. ed. Boshja vaſs bo doſegla ǀ vezh ſe boyte shtrajfinge rod. ed. tiga shivota, kakor dushe ǀ je poſlal Mojſeſſa klizat, inu proſſit, de bi ga od taiſte shtraifinge rod. ed. reshil ǀ od shtrajffinge rod. ed. boſhje reshili ǀ Nehaite od grehou, taku bote ledig od ſtraifinge rod. ed. ǀ shtrajfingi daj. ed. boshi nebodò odshli ǀ G. Bug yh poshle k' shtrajfingi daj. ed. vashih grehou ǀ tej oſtri shtrajffingi daj. ed. boshy nebosh odshal ǀ nebote guishnu shtraifingi daj. ed. boshii odsli ǀ ſò zhes vashe otroke oblaſt udobili s'Kuſi perpusheine Boshje K'shtraifingi daj. ed. vashiga preklinaina ǀ od Boga obeniga lona, ampak shtrajfingo tož. ed. ſo bily doſegli ǀ ti prezei hozhes imeti pravizo, inu shtraifingo tož. ed. ǀ G. Bug prezei skuſi Natana mu poshle shtrajffingo tož. ed. ǀ zholn v'Katerem ſe je imel ohranit ta zhloveski ſpol pred shtrajfingo or. ed. Boshjo ǀ Ta vishishi Rimsha Gospoda je bila prepovedala pod veliko shtraifingo or. ed. ǀ Bug je bil obvarval to ſemlo Geſsen pred to gmain ſtrajfingo or. ed. teh muh ǀ Kadar naſs s'shtrajfingo or. ed. ſtrashi ǀ vſe shtrajfinge im. mn. zhes padaio, inu vener my K'sapuvidam Boshim ſe neperpognemo ǀ bi shelu de lete sgoraj povedane shtraifinge im. mn. bi vaſs pametnishi sturile ǀ de te strashne ſhtrajfinge im. mn. ne bodo nad vaſs prishle ǀ shibo tijh shtrajfing rod. mn. v'rokah dershi perprauleno ǀ G: Bug tulikain shtrajfinh rod. mn. poſſila ǀ nebote nikuli bres shtraifinh rod. mn. ǀ dokler tulkajn shtraifing rod. mn., inu zhudu je ſanizhoval ǀ shibe teh ſtrajfing rod. mn. v'rokah dershi ǀ sakaj takorshneh ſtraifinh rod. mn. Bug bi neposhilal zhes nas ǀ Ah neſrezhni my, kir tulikajn shtrejfinh rod. mn. ſo zhes nas pershle ǀ je vidila de tulikajn shtrajfingom daj. mn. je bila podvershena ǀ moj folk pak nepofliſſa vbeyshat shtrajfingam daj. mn. ǀ Shtrajfinge tož. mn. Bug nam poshila, de bi ſe od grehou sdershali ǀ G. Bug je zhes Judje poslal velike reue: nadluge, inu shtraifinge tož. mn. ǀ vſe neſrezhe, inu shtrajffinge tož. mn. hozhe zhes leta nehualeshni vinograd poslat ǀ nemaraio ny sa lon, ny sa ſhtrajffinge tož. mn. boshje ǀ O Gospud poshli zhes ta greshni ſvejt sthrajfinge tož. mn. ǀ Ali kaj imate s' en lon zhakat? nikar gnade, inu miloſti, ampak shrrajfinge tož. mn. ǀ Kadar my vidimo te shtransfinge tož. mn. nam perpraulene ǀ S' temy Tremy shtrajfingi or. mn. G. Bug gaishla vezhkrat ta greshni ſvejt ǀ ga bom gaislal s'shtraifingi or. mn. ǀ Mojſſes sazhne s'shtrajfingamy or. mn. Faraona ſtrashit ← srvnem. strāfunge ‛karanje, kazen’; → štrajfati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ta2 ta določni člen (ta): Jubal je bil ta im. ed. m pervi, katiri ſi je bil ſmislil Muſico ǀ kateru prepovej ta im. ed. ž sheſta ſapuvid Boshja ǀ tu im. ed. s ſonze je bilu od shalosti omedlelu ǀ beſsede tiga rod. ed. m dobrutliviga Dauida ǀ s'temy negnusnimy gobamy tega rod. ed. m greha ſo obdani ǀ je bil s'tiga rod. ed. m veſseliga Paradisha stepen ǀ lastnust te rod. ed. ž semle na ſe potegne ǀ jest gori hozhem vſtati s'te rod. ed. ž jame te rod. ed. ž nezhistosti ǀ Pishe Nicolaus Leonicenus, de en gvishen folk iste +rod. ed. ž shlahtne Grekish deshele ſo bili zhes morje ſe prepelali ǀ od tiga rod. ed. s prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ kashel tjga rod. ed. s marmrajna ǀ kar je sgubil v'tem zhaſſu tega rod. ed. s ſaurashtua ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna urata tigá rod. ed. s meſta Gaza ǀ ſo vun shli s'tiga rod. ed. s zhistiga Telleſsa Marie Divize ǀ vinu resfrisha tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu daj. ed. m bolnimu ǀ ſvojga Nebeshkiga shenina pergliha timu daj. ed. m grosdu Botrus ǀ ſdai nezhe tjmu daj. ed. m reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor edn ſe h'temu daj. ed. m S: Sacramentu prebliſha ǀ ſe je bil podstopil pojti k'temu daj. ed. m S. Preroku Samvelu ǀ eden k'timu daj. ed. m drugimu je djal ǀ pruti tei daj. ed. ž deshele te oblube ǀ k' tey daj. ed. ž dushi pravi ǀ keha polna kryvizhnih ludy k'tej daj. ed. ž grenki ſmerti obſojenih ǀ preusetnu ſe je bil podstopel h'tej daj. ed. ž Skrinij Boshij perblishat ǀ je poshilal v'shulo h'tei daj. ed. ž nepametni shivini ǀ Iudith je opominala k'tei daj. ed. ž Sueti, inu nuzni pokuri ǀ dua velika zherna pſsa planio k'temu daj. ed. s martvimu truplu ǀ vaſs bo s'tiga reuniga ſvejta h'timu daj. ed. s nebeshkimu veſseliu poklizal ǀ Luna pak je polna ta tož. ed. m shterynaiſti dan ǀ Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta tož. ed. m vezhni ogin vurezhi ǀ tiga tož. ed. m ži. punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil ǀ ta nedolshni, ſa tiha tož. ed. m ži. dolshniga, bò mogal vmrejti ǀ Eua kadar je bila tega tož. ed. m ži. praviga Synu porodila ǀ Mojſses je bil sturil to tož. ed. ž skrinjo Boshjo poslatiti ǀ vaſs bode v'to tož. ed. ž paklensko jezho vergal ǀ ta mati popade enu gorezhe shelesu, inu tezhe sato +tož. ed. ž nepokorno ǀ takushnim per Misi tu tož. ed. s pervu mejstu ſo dali ǀ S. Paulus je bil v'tu tož. ed. s Meſtu Athenes prishal ǀ vtu +tož. ed. s Meſtu Rages ǀ po tem mest. ed. m gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ kar je sgubil v'tem mest. ed. m zhaſſu tega ſaurashtua ǀ Vashe trupla gnieio v' tei mest. ed. ž zherni semli ǀ v' tey mest. ed. ž slati Moshtranzi ǀ v'tej mest. ed. ž slati Mohtranzi, katera ſtoy na S. Misi tiga Altarja ſe najde ena takushna arznia ǀ Prerok Danjel nej bil od levu v'tei mest. ed. ž Babilonski iami reſtargan ǀ Hoſanna v' ti mest. ed. ž viſſokuſti ǀ nah po tem mest. ed. s bodezhijm ternu ſe vala ǀ pò tim mest. ed. s meſti Jeriho hodit, inu prangat ǀ v'tem mest. ed. s Mesti Taranto, anno 1531. En Gospud dolgu zhaſsa je neuarnu bolan leſhal ǀ Kadar bi v'ten mest. ed. s mesti eno lushtno komedjo komedianti dershali ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem or. ed. m greshnom, kadar moli ǀ sakaj li po tem or. ed. m semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem or. ed. m dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ je ovarval shpansko deshelo pred to or. ed. ž ſaurashno vojsko teh Samurizou ǀ s'to or. ed. ž nasramno loterzo Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ Sto +or. ed. ž ner lepshi tanzhizo ſo bily ogvantani ǀ My ſe hozhemo ſtem +or. ed. s ner bulshem vinom napolniti ǀ en ſam syn je njega laſtni, ta im. dv. m druga dua pak de ſta pankarta ǀ vſy ſo bili v' tejh mest. dv. meistah ſodomi, inu v' Gomori sgoreli ǀ pride v'Rim, kir ty im. mn. m nar grosovitnishi Ajdij ſo regerali ǀ ti im. mn. m povableni samerkajo, da taistim levom sobi ſo bilij polomneni ǀ kateriga nuzh, inu dan tij im. mn. m Chori teh Angelou zhastè ǀ tj im. mn. m gmain ludje pak de njimaio nenuznu Stati ǀ lete ſo bile te im. mn. ž nar vezhi loterze tiga ſvejta ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh rod. mn. ſaurashnikou prelili ǀ Tem ſgublenem je pravi pot prutu desheli tyh rod. mn. isvolenyh ǀ njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih rod. mn. Isvolenijh ǀ shibo tijh rod. mn. shtrajfing v'rokah dershi perprauleno ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh rod. mn. nagnuſnih lushtu sapelati ǀ na uogeleiih tiih rod. mn. gaſs ǀ vſi Chori the rod. mn. Angelu ſe ſo veſselili ǀ v' shtazunah tes rod. mn. kupzou ǀ s'teh rod. mn. creatur katere je Bug ſtuaril ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh rod. mn. pravizhnih ǀ per tih rod. mn. ledig nemore prebivat ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem daj. mn. reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ vezh savupal, kakor tim daj. mn. drugem ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne grenkusti, inu tijm daj. mn. zhistim tij vezhni troshti ǀ ſe oberne h'tem daj. mn. drugim ter pravi ǀ tize shive, ſo k'tem daj. mn. smalanem letele ǀ gauge nej ſo sa te tož. mn. m velike taty, ampaK sa te tož. mn. m maihine ǀ ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te tož. mn./dv. s ſlatke imena Iesus, Maria ǀ voda te tož. mn. ž lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne ǀ v'te tož. mn. ž narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali ǀ Katere G. Bug je postavil regierat te tož. mn. s Krajlestva ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te mest. mn. pravizhneh ǀ v'teh mest. mn. ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti ǀ pred temi or. mn. deshelskimi gologlavi morite ſtati ǀ S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy or. mn. pohleunimy ta ner pohleunishi ǀ shpegaio sa timi or. mn. drugimy ǀ eden v' mej timy or. mn. vishishimy Gospudy ǀ s'temy or. mn. negnusnimy gobamy tega greha ſo obdani ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi or. mn. greshnimi ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij or. mn. negnuſnimij gobamij shtrajfal ǀ Bug yh je bil s'timy or. mn. gorezhni Kazhamai oſtraſil ǀ je bila ena slata misa s'timi or. mn. nar shlahtniſhimi kamini shtikana

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Trimegister m osebno lastno ime Trismegist (?): Plato pravi: de zhlovek je ena boshja shival, Mercurius Trimegiſter im. ed., de je en velik zhudesh tiga ſvèta (II, 351) ǀ Trimegiſter im. ed. ſe je potſtopil rezhi (III, 332) Grškemu bogu Hêrmesu Trismégistu, gr. Ἡρμῆς Tρισμέγιστος, bogu astrologije, ustreza planet Merkur. Marcurius Trimegistus je tudi naslov traktata špan. humanista Jarnésa Benhamína, izšlega 1621.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

troštati -am nedov. tolažiti: takrat ta hudi pride jo sazhne troshtat nedol. ǀ Gdu vaſs trashta 3. ed., inu ſerze daja, kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ Dua Angela ſe nij perkasketa, ter jo troshtata 3. dv. ǀ lety troshtaio 3. mn. edn tiga druſiga s' ſvetmy beſſedamy ǀ Mashniki te mertue nesprejmleio, te bolne netroshtaio +3. mn. ǀ Puſtite me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj +vel. 2. ed. mene ǀ G: Bug naſs bo varval, troshtal del. ed. m, oskerbel, inu is Nebeshkem lonam polonal ǀ Maria Diviza ſe je bila ob taisti uri ſmertni perkaſala, inu s'letemy beſsedamy troshtala del. ed. ž ǀ Leta dua Boshja Turna bodo to gnadlivo Gospodizhno Gertrudt troshtala del. dv. m ǀ Ti domazhi vaſs bodo troshtali del. mn. m troštati se 1. tolažiti se: troshtaiſe vel. 2. ed. li s' miloſtio boshio 2. upati, pričakovati: Sabſtoin ſe je troshtat nedol. dobru vmrèti, kadar edn v'grehoh shivi ǀ ſe troshtam 1. ed. praudo vudobiti ǀ dokler leta dokonzhan nebom vidil ſe nezh dobriga netroshtan +1. ed. ǀ ti kateri 30 lejt v'ſmertnim grehu ſi shivil vener ſe troshtash 2. ed., eno taku dobro ſmert ſturiti ǀ Morebiti de ſe troſthtash 2. ed. de s' Nebeſs bo en Angel prishal ǀ ſe troshtas 2. ed. isvelizhena biti ǀ Mozhuu falyta, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta 3. ed. de bodo nagelni rasli ǀ ſe troshtamo 1. mn. de tudi tam gori, Kadar bo ſe zhes naſhe grehe reſerdil ga boſh vtalaſhila ǀ ſabſtoin ſe troshtate 2. mn., de bi vam Angely ſtregli ǀ Oh norzi, inu norize aku tiga ſe troshtate 2. mn. ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete, aku lona ſe netroshtate +2. mn. ǀ Ozha, inu Mati ſe troshtaio 3. mn. vekshi pomozh od Synu, kakor pak od Hzhere imeti ǀ lete moje pridige nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo 3. mn. ǀ Ta Kateri hudu sturij, nikar ſe netroshtaj +vel. 2. ed. dobriga ǀ netroshtai +vel. 2. ed. ſe tedai v' nebeſſa priti, ampak v' paku ǀ Aku pak letu n' hozhesh dershat, poberiſe prozh, ter netroshtajſe +vel. 2. ed. v' nebeſſa priti ǀ Netroshtaiſe +vel. 2. ed. tedaj grehou doſezhi ǀ obeniga lona od Boga ſe netroshtaimo +vel. 1. mn. ǀ taku tudi vy Nem. Nem. ſturite, inu troshtajte vel. 2. mn. ſe v' nebeſſa priti ǀ Satorai od mene lona netroſhtaite ſe +vel. 2. mn. ǀ sdaj en velik lon bi ſe troshtal del. ed. m doſezhi ǀ kadar bi jest sa Boshyo volo taistim Duhounim bila almoshno dalla, sdaj bi ſe troshtala del. ed. ž ta vezhni Nebeſhki shaz doſezhi ǀ vſe tu drugu vam bo pervershenu, kadar ner minie ſe bote troshtali del. mn. m ← stvnem. trōsten ‛tolažiti’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

turen -rna m stolp: Ta Turn im. ed. s' to gorezho ſveizho pot kashe ludem, kateri po morij plauaio ǀ imash nuſs viſſok kakor en Turrn im. ed. ǀ ena ſvejzha na verh Turna rod. ed. v' laterni saperta schihershi gorj ǀ je bil smalal en mozhan, inu velik Turrn tož. ed., na katerem veliku Shtukou je ſtalu ǀ Noieſſavi otrozy ſi ſo bili naprei vſeli ſidat ta Babilonski Turn tož. ed. ǀ bosh vidil na Dunajskim Turni mest. ed. ǀ Leta dua Boshja Turna im. dv. bodo to gnadlivo Gospodizhno Gertrudt troshtala ǀ kadar viſſokuſt teh shlahtnih Turnu rod. dv. je premiſlil ǀ zhe jeſt nyh shlahtni Boppen pogledam dua lepa Turna tož. dv. noter sagledam ǀ v' teh dveih Turnah mest. dv. ǀ Vezhkrat ludje is viſſokih ſtreh, inu turnou rod. mn. ſo padli ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih turnu rod. mn. ſe vergli, inu ubili, kakor pak de bi v' prepuvidi oſtali ǀ ſlonij kateri celle turne tož. mn. noſsio ← srvnem. turn ‛stolp’ ← stfrc. torz < lat. turris ‛stolp, grad, palača’ ← gr. τύρσις ‛stolp, utrjena naselbina, z zidom obdana hiša’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

ubijati nedov. ubijati: Ta pèta ſapuvid Boshja prepovej. De nymash vbijati nedol. ǀ Ti nymash vbyati nedol. ǀ Judouski Vuzheniki ſo vuzhili ſvoi folk, de ſe jeſiti, inuc ſerditi nej prepovedanu, ampak lè vbjati nedol., de je prepovedanu ǀ Ti nymash vbbijati nedol. ǀ ampak muhe je lovil, inu vbial del. ed. m ǀ ſvoje laſtne otroke je vbyal del. ed. m ǀ oni ſò shtrajfoval, inu vbjali del. mn. m bres vſe miloſti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.