Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
umetelnost ž veščina, spretnost: Na zheli S. Catharine ſe vidi saſtopnoſt Boshja … na nogah vmetelnoſt tož. ed. v' shlushbi Boshy (III, 573) → umetalnost
Svetokriški
uta -e ž hiša: Uta im. ed. Boshja, v' kateri Syn Boshy je bil zhlovesko naturo vſel ǀ lep ſpomin Mariæ Divize, prave Ute rod. ed. Boshje ǀ taista poſsoda je bila poſtaulena pred dauri vtte rod. ed. tiga prizhuvajnia ǀ ſo vſelej shli molit k' tej Uti daj. ed. Boshy, v' kateri ſo hranili to Arco; ali Scrinjo Boshjo ǀ leviti, inu Mashniki, poprej Kakor ſo shli v'Vtto tož. ed. tiga prizhuvajnia tu je v'Tempel G. Bogu offruati ǀ koku ima Vtto tož. ed., ali hisho Boshjo ſidat ǀ ſta bila shla v' to Vtto tož. ed. Boshio molit ǀ gre v' ta moroſt, ter ſi puſti eno utto tož. ed. na ſrejdi moroſta ſturiti ǀ je hotel na hribi Thabor eno utto tož. ed. ſydat ← stvnem. hutt(e)a ‛koča, šotor’
Svetokriški
vaganje s tehtanje, presojanje: Vagaine im. ed., inu vaga ſo Boshja ſodba (V, 225) → vagati
Svetokriški
vekši -a in nepreg. prid. primer. večji: de ſi lih poprej ſo vekshi im. mn. m gresniKi bilij ǀ dobruta pak Boshja je veliku vekshi im. ed. ž kakor Davidava ǀ naſha hudobnoſt she veKhsi im. ed. ž prihaja ǀ ſonze nej vekshi im. ed. s kakor enu kolù ǀ Nimamo v' mej Svetniki, inu Angely vekshiga rod. ed. m Pomozhnika, kakor je S. Michael ǀ vekshi rod. ed. ž nepameti, inu norzhje na ſvejtu nemore biti ǀ nimamo vekshiga rod. ed. s veſſelja imeti, temuzh de nasha imena ſo v' nebeſſih sapiſſane ǀ Ie bil G. Bug ſapovedal timu Vekshimu daj. ed. m Mashniku ǀ vekshi tož. ed. m shegin od G: Boga doſezhi ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi tož. ed. m vrshoh shaluati ǀ Bug pak vekshi tož. ed. ž, jnu radovitnishi deshelo njemu poverne ǀ zhe v' vekshi mest. ed. ž potrebi ga vidio, hitrej njemu na pomozh prideio ǀ Ta drugi Altar v'Bethel s'vekshem or. ed. m fliſſam, inu andohtio je bil ſiſydal ǀ s'vekshi or. ed. ž pohleunostio ǀ vekshi im. mn. m grèshniki ratat ǀ ty Kateri toshio, inu ſodio ſo veliKu veKshi im. mn. m lotry ǀ she vekshi im. mn. ž shushnave ſo njega obhajale ǀ je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi tož. mn. m grehe shlihat ǀ v'taki vishi bote vekshi tož. mn. ž gnade od Boga doſegli ǀ v' vekſih mest. mn. supernoſtih je mozh, inu gnado dal presež.> na semli je bil nar vekshi im. ed. m petler ǀ Drugi sa Boga molio Jupitra, kateri je bil ta nervekshi im. ed. m presheshnik ǀ jest ſim ta narvekshi im. ed. m greshnik tega ſvejta ǀ v'Rimi je ta nar vekshi im. ed. ž sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom ǀ kadar ſraſte je to ner vekshe im. ed. s mej uſem seliszhem ǀ je ſyn tiga nervekshiga rod. ed. m Boga iupitra ǀ danaſs nar vekshi tož. ed. m lon je prejel ǀ leta mirakil ta Vuzheni celada, dershi ſa ta nervekshi tož. ed. m mirakil v'mei vſemy ǀ Ta Ceſar je imel eniga Gospuda sa ſvojga narverkshiga tož. ed. m ži., inu svestiſhiga ſlushabnika ǀ golob ſposna sa ſvoiga ner vekshiga tož. ed. m ži. ſaurashnika kregula ǀ nar vekshi tož. ed. ž zhast takushnim ſo ſturili ǀ je on leto narvekshi tož. ed. ž gnado doſsegil ǀ je neshal tu nar vekshi tož. ed. s veſselje per Marij Divizi ǀ v'tej narvekshi mest. ed. ž potrebi ǀ v' tem ner vekshim or. ed. s vbushtvi je veſſeleshi bil, kakor ta ner bogatishi ǀ s'to nar vekshi or. ed. ž nevarnostio ǀ one ſo vrshoh de ty nar vekshi im. mn. m grehi ſe dopernashajo ǀ kaku moreo is verhou teh ner vikshih rod. mn. hribou ſtudenizi ſverat ǀ S. Heronymus vſe grehe te nervekshi tož. mn. m na vago poſtavi ǀ ſe ne boij v'te nar vekshi tož. mn. ž neuarnosti podati ǀ v'te narvekshi tož. mn. ž neuarnostj ſe podaio ǀ v'te narvekſhi tož. mn. ž neuarnosti ſe ſo podali → velik, → večji
Svetokriški
vera -e ž 1. vera: vera im. ed. pres dobrih del nemore nam pomagat ǀ ſe nijma sa karshenika sposnati, kateri neshivj kakor vuzhi naſha S: vera im. ed. ǀ S. Copres je bil iskasal tem Lutersh, Calvinish, de nyh vera im. ed. je folsh ǀ dobru, inu ſvètu djajne terbej polek s: vere rod. ed. imèti ǀ nihdar nej hotel od te faush Luterske vere rod. ed. odſtopit ǀ taiſte je resfetil s' gnado ſvoje Svete uere rod. ed. ǀ nei ſim takorshne viere rod. ed. neshal v' Iſraelski desheli ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga je bil h' Chriſtuſavi Veri daj. ed. perpravil ǀ je bil prishal k' ſposnainu praviga shiviga Boga, inu h' Chriſtuſavi vieri daj. ed. ǀ je k'pravi viri daj. ed. kershanski katolishki prepravil ǀ ſe je podſtopil Machometavo vero tož. ed. v' karshanstvu perpelat ǀ ſam ſebe pred grehom je bil obuarual, inu taisto sheno na pravo vero tož. ed. perpravil ǀ takrat to pravo Katolish vèro tož. ed. ſposna ǀ sledniga pustim per svoij veri mest. ed., de li ony tudi mene s'myrom pustè ǀ ſtonovitnoſt v'veri mest. ed. ǀ Concilium Tridentinum ozhitnu pravi de nej mogozhe s'ſamo vero or. ed. ſe isvelizhat ǀ s' pravo andohtio, pohleunoſtio, inu viero or. ed. Mene molio ǀ ſe zhudi nad pohleunoſtio, inu vjero or. ed. tiga sholneria ǀ Theodoretus pishe de ob njegovem zhaſſu je bilu na ſvejtu 76 verr rod. mn. ǀ G. Bug nikuli obenu zhudu neſturj skuſi druge vere tož. mn. ampak li skuſi nasho Sveto Katholishko Vero 2. zvestoba: pervoli h'temu, kateru prepovej ta sheſta ſapuvid Boshja, inu nje sakonska vera im. ed. ǀ Nezh nenuza brumnoſt, inu sakonska vera im. ed. Lucrety Rimski Gospej ǀ en shlahten Gospud je ajffral s' ſvojo Gospo, meneozh, de sakonske vere rod. ed. njemu nedershj ǀ kulikain krat ſte Sakonsko vero tož. ed. prelomili ǀ grè h' poroki s' ſvojo Naveſto, kateri oblubi vero tož. ed., inu tovarshtvu do ſmerti ǀ kadar bi ti s'kuſi tvoiga bliſhniga ſe puſtila pregovorit, de bi tvoimu moshu vero tož. ed. prelomila ǀ Moje Neveſte te karshene dushe, katere ſim porozhil na Altariu Svetiga krisha pred katerim ſo meni skuſi Sveti kerſt Viero tož. ed. oblubile 3. molitev vera: vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere rod. ed., inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite preklinat, inu sludjat ǀ snaio klafat, inu nesnanio ozha Naſs, nesnaio Zheshena ſi Maria, nesnaio S. Verè rod. ed. ǀ Eden je bil navuzhil v'Rimi eniga Papagalla vſo ſvèto Vero tož. ed. molit ǀ de edn sna ſturiti ſnamine s. Chrisha, inu de sna to s. vero tož. ed. molit ǀ ſledni karshenik je dolshan verouati, tukar ſe moli v'Apostolish Veri mest. ed. babje vere ž mn. vraževernost, babja vera: Lete ſo fabule, inu babie vere im. mn. ǀ ti ſi sauupal v'babijevere tož. mn. ž, inu v'zupernje ǀ v'ſajne ſo vervali, inu babie vere tož. mn. ž nuzali ǀ ti ſi sauupal v'babijevere tož. mn., inu v'zupernje zoper vere ž mn. coprnije, uroki: je taku ſaurashila te babie, inu ſuper vere tož. mn. de vezhkrat je djala, de ſtukrat raishi bi hotela umrejti kakor pak nuzat takorshne rezhy ǀ zupernie, inu ſuper vere tož. mn. h'temu priti nuzaio → pripraviti
Svetokriški
voljan -ljna prid. 1. voljan, vdan: aku sapoveish de moja dusha ſe ima lozhit od teleſſa, ſim volan im. ed. m, inu perpraulen ǀ vſim sapuvidam ſvoje Priorze volna im. ed. ž, inu pokorna je bila 2. prostovoljen: yh pele v' Paradish tiga Svetiga Kloshtra, is kateriga ſverajo shtery shlahtni ſtudenizi, namrezh te shtery Svete oblube, pokorszhina, volnu im. ed. s bushtvu, zhiſtoſt, inu Klauſura ǀ Ah letu pride od ſame volne rod. ed. ž dobrute boshie ǀ G.c Bug skuſi ſvojo volno tož. ed. ž dobruto nas je odlozhil od teh nevernih ǀ bodimo niemu volni im. mn. m, inu pokorni ves voljni vesoljni, celoten: vus volni im. ed. m svejt ſe zhudi, ter pravi ǀ vezh sta vredna ta dva danara, tu je ta zhloveska, inu Boshja natura Christuſa Iesusa ſynu Boshiga, katere ſe najdeio v'S. Rus. T. kakor vus uolni im. ed. m ſuejt ǀ letu tudi je bilu pogublejne vſiga volniga rod. ed. m ſvèta ǀ veliku veſselje je perneslu vſimu volnimu daj. ed. m ſvejtu ǀ s'eno ſamo beſedo je stuaril vus volni tož. ed. m ſvejt ǀ Veſselili ſe ſo Adam, inu Eva, Kateri vus volni tož. ed. m zhloveski Spol s'kusi nijh pregreho, inu nepokorshino v'pogublejne ſo bilij perpravili ǀ Enimu drugimu sapovej s'uodò vus'volni tož. ed. m ſvejt potopiti, inu konzhati
Svetokriški
vrniti -nem dov. vrniti: Od ene druge tudi govorij Ieremias, de je vſhe na ta hudi pot ſe bila postavila, inu greshnu je shivela, ali prezej Milost Boshja je jo bila nasaj vernila del. ed. ž vrniti se vrniti se: ſò ſe hoteli v' Egypt verniti nedol. ǀ v'ſvojo deshelo ſe verne 3. ed. ǀ ſe verneio 3. mn. v'morje, is kateriga sveraio ǀ verniſe vel. 2. ed. k' meni lubesnivimu Ozhetu tvoimu ǀ hudizh pak pravi neverniſe +2. ed. nasai ǀ Vernimo vel. 1. mn. ſe s'BuKvu teh Krajlou, v'parue Mojſsave buKve ǀ en ſam ſe je bil varnil del. ed. m h' Chriſtuſu
Svetokriški
vžgati vžgem dov. vžgati, vneti, prižgati: kej bi on mogal ſvoje ſerze omezhiti, inu s' lubeſnio boshjo vshgati nedol. ǀ tu tudi danaſs sheli ſturiti v'naſhih ſerzah, inu te s'ogniam ſvoie S. gnade vſhgati nedol. ǀ Boshja beſſeda ima muzh ushgati nedol. s' lubesnio Boshjo tu zhlovesku ſerze ǀ po nozhi je bila prishla s'ogniom te nezhistosti vſhgati namen. njega zhistu ſerze ǀ kadar vshgè 3. ed. eno hisho, eno cello vas ǀ vſhgè 3. ed. s' ogniom ſvoje S. lubesni ǀ nyh smersla ſerza s'ogniam svoje S. lubesni vſhge 3. ed. ǀ Nihzhe nevushgè +3. ed. eno luzh, inu jo poſtavi na enu skriunu mejſtu ǀ Seraphini ſo gorezhi od lubeſni Boshje, inu tudi druge vshgò 3. mn. s' ogniom lubeſni Boshje ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal del. ed. m te smersle ſarze teh ludy ǀ de bi vus ſvejt s' taiſtom ushgal del. ed. m ǀ njeh temna, inu ſmersla ſerza je bila reſuetila, inu vshgala del. ed. ž ǀ de bi te beſſede vaſhe ſerzè omezhile, vaſho pamet reſvetile, inu vasho volo s' lubesnio Boshjo vshgale del. mn. ž vžgati se vžgati se, zagoreti: gvant ene sheme ſe je bil vshgal del. ed. m
Svetokriški
za predl. I. s tož. 1. za: sledne buqve nej ſo pernaredne sa nash folk ǀ Ony ſo terpeli sa Nebu, vy ſa ſemlo ǀ on grè sà njo shpegat ǀ s enu maihinu zhaſti, blaga, inu lushta, katere na semli ym oblubio to vezhno paklensko martro sa lon ſi isvolio ǀ ſposnajo cilu pred ſpovedniKom de nevedo s'oben greh ǀ s' obeno poſvejtno reizh nej ſò marali ǀ nej s'eniga ſamiga greshnika parpraulena miloſt Boshja ǀ de nebomo s'prasnik prepovedana della dellali ǀ saſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe 2. zaradi: zhe je v' pakli sa tuoje pohujsheine ǀ Ti ſi danas odpuſtil sa mojo lubesan tuoimu ſourashniku za + tož. ž prid./zaim. + voljo zaradi: vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ sa Christuſhavo volo je bil odpustil ſvoim puntarskom Purgariom ǀ sa tiga volo Bug naſs je taku mozhnu lubil ǀ ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine ǀ Sa volo tiga klaguje s: Chrijsostomus ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal ǀ vni je vſhe dolgu v' prepuvidi sa volo njega dolgù II. z or. za: poſhila sa nijm ſuoje Bashadore ǀ Sa desham pride lepu ureme, sa oblazhnem pride ſonze, sa ſimo pride ſpumlat ǀ Ta Kateri shpega ſa ſvoim bliſhnim, inu na njega tadle, inu grehe gleda ǀ ta mati popade enu gorezhe shelesu, inu tezhe sato nepokorno
Svetokriški
zadržati -im nedov. 1. zadržati: obena rèzh jo nemore sadarshati nedol. ǀ nej hishe de bi ga mogla sapertiga sadershati nedol. ǀ kumai trye perſti Boshy, ga morio ſadarshat nedol. ǀ cilu te nepremagane rokè Boshje sadershjsh 2. ed. de tebe shtrajfat nepremorjo ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi 3. ed. de nagrè k'S. Mashi ǀ Milost Boshja pak prezej ij na pomozh pride, inu jo sadarshij 3. ed. de nej taistu greshnu djajne doperneſla ǀ yh mozhnu ſadarshy 3. ed. od tiga greha ǀ Is tiga lahku dol vſamemo, kaku zhloveka sadershi 3. ed., de od greshniga shiveina neha ǀ tvoje potrebnu opravilu tebe ſadershi 3. ed. ǀ yh je sadarshal del. ed. m de mu nej ſò offrovali ǀ Moiſses je rokè Boshje bil sadershal del. ed. m ǀ bi mogla Boga vidit, kadar bi jo nesadarshal +del. ed. m madesh teh grehou 2. obdržati: kadar bi bil miſlil delauzam lon sadarshat nedol. ǀ v'serzu ſauurashtvu ohrani, inu sadarshi 3. ed. ǀ Aku S. Duh sadarshi 3. ed. ſvojo S. gnado de nepride na semlo naſhiga ſerza vſe ſe poshushi ǀ ſaurashtvu v' ſerzi ſadarshi 3. ed. 3. pridržati: On ſam ſi je sadarshal del. ed. m oblaſt nashe djaine, inu misly ſodit zadržati se 1. zadržati se, ostati dalj časa: letukaj ſe nemorem ſadershati nedol. ǀ nezhiste misli, iuu shele preletè, ali ſe nasadershim +1. ed. dolgu v'leteh ǀ prideio nezhiſte … miſly … ter zhlovek volnu ſe v'tajſtyh sadarshi 3. ed. ǀ aku volnu ſe noter ſadarshi 3. ed., inu reslushta je djanu shnim ǀ S. Lourenz v' vizah ſe sadarshj 3. ed. ǀ ſazhneio hude misly, inu shelje ga obhaiat v' leteh ſe noter volnu ſadarshj 3. ed. ǀ zhe li vy v'tei vishi terpite, inu ſe sadarshite 2. mn. v'vashih revah ǀ kadar bi ti premislil, de Bug tebe vidi, gvishnu bi v' taiſtih ſe nesadershal +del. ed. m 2. vzdržati se: Bug je bil tebi sapovedal de bi ſe imel sadershati od nezhistosti, poshreshnosti, inu pijanstvua 3. obnašati se, vesti se: sa volo tiga, ſim ſi naprej vſel danaſs N: N: podvuzhiti v' kakushni viſhi imamo v'Cerkvi ſe sadarshati nedol. ǀ ſledniga je podvuzhil, koku imà v'ſvojm ſtanu ſe sadarſhati nedol. ǀ Bo ena dekelza, katira ſe taku lepu sadarshi 3. ed., de obedn nemore kaj hudiga od nje govorit ǀ nespodobnu nikiteri ludje v' Zerkuah ſe sadershè 3. mn. ǀ ta kovazh pak ſe taku grobu, inu hudobnu prutu krajlu sadarshal del. ed. m ǀ taku dobru ſe je sadershal del. ed. m, de je bil Generaliſsimus ratal ǀ vſih treh ſtanih ſe je taku dobru ſadershal del. ed. m ǀ neſpodobnu, inu greshnu v' Zerkvi ſo ſe sadarshali del. mn. m ǀ kakor ſe spodobi pravem shlahtnikom ſe ſo sadershali del. mn. m 4. imeti odnos: G: Bug ſe bode s'nami sadarshal del. ed. m, kakor mij s'nijm ǀ ſta ſe sadarshala del. dv. m, pruti Chriſtuſu kakor dua praua priatela
Svetokriški
zanikrn -a prid. malomaren, nemarljiv: on je bil en brumen, inu pravizhen Mosh, ali ſilnu sanikern im. ed. m ſvoje ſynuve ſtrah Boshy vuzhiti ǀ je reiſſ de ſim bil sanikern im. ed. m, inu len v' shlushbi boshi ǀ potle ſazhne ſanikarn im. ed. m v' shlushbi boshj prihaiat, ſtu inu ſtu misly imà kadar moli ǀ je bil sanikarn im. ed. m ratal ǀ Ta sanikarni im. ed. m dol. n'hozhe po ſimi dellat: po lejti bo petlal ǀ Ta sanikarni im. ed. m dol. hozhe, inu n' hozhe, sakaj bi hotel ta Kranzel nebeski, pak bi n' hotel hudizhave skushnave premagat ǀ de bi ta sanikarna im. ed. ž, inu malu uredna kuharza bila enu malu fliſſa imela ǀ je taku lena, inu ſanikarna im. ed. ž, de nikuli ſa obenu dellu neprime ǀ ta ſanikerna im. ed. ž nej hotela s'poſtele vſtati ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno, brumno, inu nikar bogato, offertno, lepo, pametno, ſamavolno, inu ſanikarno tož. ed. ž ǀ tiga leniga, in ſanikarniga tož. ed. m ži. pak ſapovej ſveſaniga v'tu glaboku jetie vrezhi ǀ kadar ſmò sanikarni im. mn. m de volje neperkladamo, de k'bakli kaj neperkladamo ǀ aku pak bote sanikerni im. mn. m shtrajnfinga Boshja vaſs bo doſegla ǀ ludje ſo taku ſanikerni im. mn. m, traglivi, inu leni ǀ ſe je letu sgodilu k' shpotu teh kezheriou, inu nehualeshnih, inu sanikarnih rod. mn. karshenikou ǀ s'ſlabih mozhni, s'sanikarnih rod. mn. fliſsni v'shlushbi Boshy rataio ǀ s'preprostih ſtury vuzhene, s'greshnih ſtury pravizhne, s'sanikernih rod. mn. v'shlushbi Boshy ſtury fliſsik ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj mozhne; te sanikarne tož. mn. m, inu lene v'shlushbi Boshij ſturj fliſik ǀ v'tu vezhnu paklensku jetje obſodil, kakor ene ſanikarne tož. mn. m, inu maluuredne hlapze ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè tož. mn. m, inu lene v'Nebu imeti
Svetokriški
zapopasti -padem dvovid. 1.dov. ujeti, zgrabiti: sa tiga volo ſo hoteli Chriſtuſa na beſſedi sapopaſti nedol., de bi ga mogli obtoshit ǀ ſim bral od eniga Philoſopha, katiri je premishloval od kot pride, de morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle, inu dokler letu nej mogal sgruntat, inu sapopaſti, ſe vershe noter v' morje, rekozh: dokler jeſt nesamorem tebe sgruntat, inu ſapopoſti, sapopadi vel. 2. ed. ti mene 2. dvovid. razumeti: leto nej mogal sgruntat, inu sapopaſti nedol. ǀ jeſt nesamorem tebe sgruntat, inu ſapopoſti nedol. 3. nedov. vsebovati: Letu prikaſajne velike skriunosti sapopade 3. ed. ǀ Sakon duei pershoni sapopade 3. ed. ǀ Kaj dobriga, inu nuzniga v'ſebi ſapopade 3. ed. tu slatku Imè Ieſus ǀ Iſraeliterij kadar ſo bily sazheli pokushat mano, katera vſe ſlatkuſti je v' ſebi ſapopadla del. ed. ž ǀ je gledala de tajſtu Imè eno laſtnoſt, ali skriunoſt boshio je v' ſebi ſapopadlu del. ed. s zapopasti se nedov. biti na voljo razumevanju: Imate vejdit de ſledni karshenik je dolshan verouati, tukar ſe moli v'Apostolish Veri, od ſvetih dvanaist Iogrou poſtauleni, v'kateri duanaist skriunusti ſe sapopade 3. ed. ǀ velika skriunost Boshja ſe v'tem prikaſu ſapopade 3. ed. ǀ Kakor ena shula ù kitere vſi vuki ſe sapopadeio 3. mn. ǀ katiri offri veliko skriunost v' ſebi sapopadeio 3. mn. Drugi zapis vsebuje besedno igro, v kateri je treba nedoločnika razumeti v drugem, velelniško obliko pa v prvem in tretjem pomenu hkrati.
Svetokriški
zapoved -i ž zapoved: Njega sapuvid im. ed. je de brat ima brata, ſestro ſaurashit ǀ Vna shena jo da sa eno piſſano ſuknio, sa katero pervoli h'temu, kateru prepovej ta sheſta ſapuvid im. ed. Boshja ǀ sa tiga volo bom od te ſapuvidi rod. ed., inu dolshnusti danaſs govoril ǀ nej greha de bi ne ſturil, nej sasapvidi rod. ed. de bi jo neprelomil ǀ Boshy sapuvidi daj. ed. nej bil pokoren ǀ Pharaon ſapusti G: Boga, ſe shpota Boshj ſapuvidi daj. ed. ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku h'ſuoij ſhlushbi, inu h'sapuvidi daj. ed. vſelej perpraulenih ǀ jest ſim vſelej moje ſerze nagnenu imel k'ſapuvidi daj. ed. Boſhy ǀ od sazhetka Sampson je v'strahu Boshim shivil, skerbnu sapuvid tož. ed. Boshjo dershal ǀ vy ſte Boshjo ſapuvid tož. ed. prelomili ǀ ona je bila ſapuvit tož. ed. Boshio prelomila ǀ Abraham po sapuvidi mest. ed. Boshij suojo deshelo sapusti ǀ v'tej ſapuvidi mest. ed. te nature ǀ s'eno ſamo sapuvidio or. ed. je bil sapovedal oſsemdeſset taushent purgarju ob leben djati ǀ hozhem Synam dati eniga pezheniga Capuna s'leto sapuvido or. ed. ǀ sapuvidi im. mn. pak tiga greshniga ſveta, inu hudizha ſo silnu theshke ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet sapuvidi rod. mn. na tablah sapiſane ǀ ako snaio te deſſet ſapuvidi rod. mn. ǀ nei sadoſti de Boshyh sapuvide rod. mn. ne prelomite ǀ leta more poprei ſe shpeglat u'shpegu teh ſapuuidi rod. mn. Boshyh ǀ skuſi dershajne teh S. Sapuvidy rod. mn. ǀ Kaj je pregreshil, inu sturil zhes tijh deſset sapuvid rod. mn. Boshijh ǀ de bi njegovim s: Sapuvidam daj. mn. poKorni bily ǀ de bi vus ſvejt pokoren vashim ſapuvidam daj. mn. bil ǀ inu vener my K'sapuvidam daj. mn. Boshim ſe neperpognemo ǀ pokorni Sepuvidam daj. mn. Boshym ǀ terbej tudi sapuvidi tož. mn. Boshije derſhati ǀ shtrajfai ò Rihter Nebeshi lete kateri ſo tvoje S: ſapuvidi tož. mn. prelomili ǀ kadar ſte moje sapuvidj tož. mn. prelomili ǀ Boga ne lubi, inu njega s. sapuvidij tož. mn. prelomi ǀ Boshje ſapuvid tož. mn. ſim pred mojmy ozhmy imel, inu s'taistimy ſe poſvetoval ǀ Aku G: Bogu super ſe postavish, inu njega s: sapuridi tož. mn. prelomish ǀ s'nashimi nogami greshnimy po njegovih S: sapuvidoh mest. mn. hodili ǀ ali pak shivite po Boshijh sapuvidah mest. mn. ǀ po ſapuuidyh mest. mn. Boshyh, inu zerkounyh ǀ on je shivil pò sapuvidih mest. mn. S. Evangela
Svetokriški
zastopnost -i ž 1. razumevanje, modrost, spoznanje: Na zheli S. Catharine ſe vidi saſtopnoſt im. ed. Boshja ǀ katerimu K'glihi ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt im. ed. ie nepametna ǀ katerimu h'perglihi, sledna muzh je ſlaba, ſledna lepota je garda, ſledna sastopnost im. ed. je nepametna ǀ tvoje, blagu, tvoja lepota, ali saſtopnost im. ed. bo tebe napihnila ǀ je enu ſuſebnu dellu ſaſtopnoſti rod. ed. Boshje ǀ s' sfetlobo te Boshje saſtopnoſti rod. ed. ǀ drivu tiga lebna, inu saſtopnoſti rod. ed. ǀ uni nesrezhni shlushabnik … tiga krajl je mozhnu lubil sa volo njegove saſtopnosti rod. ed. ǀ Peon pak je to saſtopnoſt tož. ed. od Boga doſegil ǀ kakor samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt tož. ed. Boshjo v' Salamonu ǀ s'kuſi molitu je bel njega veliko sastopnost tož. ed. doſegal ǀ Je imel pravo ſoſtopnoſt tož. ed. Boshio ǀ ſo imeli leto sapuvid tem mertvem pomagat, na taiſte ſpomnit po nyh ſaſtopnoſti mest. ed., inu veri ǀ Prezhuden v'suoij sastopnosti mest. ed. ǀ shnih veliko saſtopnoſtio or. ed., inu modruſtio, teh druſih ludy temno pamet ſe resvetili ǀ s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio or. ed. ſta ſe vojskovala ǀ nej drugi ſe zhudio nad sastopnostio or. ed. tiga brumniga Ioſepha ǀ v'njemu ſe najdejo vſi ſhazi modrusti, inu sastopnosti im. mn. Boshije ǀ vſe modruſti, inu ſaſtopnoſti tož. mn. bò doſegla 2. dojemljivost, sposobnost učenja: My ſe nemorimo navuzhiti ſapuvidi Boshje, ſmò prepoſti, teshke ſaſtopnoſti rod. ed.
Svetokriški
zdajci prisl. takoj: sdajzi mu pride na pomozh milost Boshja ǀ kakor je shlishal sagarmeti sdajzi je v'cerqvu tekal ǀ deli eden sdajzi nesturj, kar sapoveij prezi je tepen ǀ bomo samerkali de sdaizi imamo priti pred tiga Pravizhniga Rihtaria Nebeskiga ǀ kakor je sa garmelu sdaizi je shal tiakai ſe skriti ǀ Inu ſdajzi ſta ſvoje mreshè sapuſtila ǀ Karſdajzi s' kojna doli natla pade, inu ſaupije → izdati
Svetokriški
zdeti se zdim se nedov. zdeti se: zhloveku bi ſe moglu sdejti nedol. de ne ǀ Letu sashpotovajne bi ſe moglu enimu maihinu ſdejti nedol. ǀ Aku jeſt tebe gledam ſe meni sdish 2. ed., ſonze ǀ Kar drugi ſturè, ſe ym sdy 3. ed. veliku, inu teshku ǀ Meni ſe sdi 3. ed. de nej pres skriunusti ǀ Se tebi sdij 3. ed. de Bug je na tebe, inu tuoje otroke posabil ǀ vam ſe shkoda ſdy 3. ed. en piſilz kruha enimu petlerju dati ǀ ſe meni ſdij 3. ed. de bo sadosti ǀ kar tem Vuzhenikom ſe sdj 3. ed. preproſtu, pred Bugam je ena velika modruſt ǀ Vam ſe nesdy +3. ed. Nem. Nem. morebiti enu velike dellu ǀ cello krono ij shenkat ſe njemu prevezh nesdi +3. ed. ǀ ſa zhlovesku shiulenie, try meni ner potrebnishi ſe sdè 3. mn., namrezh kroh, vinu, inu meſſu ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel del. ed. m, ga je utergala inu pokuſila ǀ katerimu ta duhouni ſtan ſe je bil pre teshak sdel del. ed. m ǀ postela ſe vam bo terda, kakor kamen sdela del. ed. ž ǀ vſaka ura ſe je nij ſdela del. ed. ž ſtu lejt dolga ǀ obena pokura nebò tebi teshka na ſemli ſe sdeila del. ed. ž ǀ obena shlushba boshja bi ſe nam teshka nesdela +del. ed. ž ǀ kar ſe je njemu pravizhnu sdelu del. ed. s je potpiſsal ǀ ſe njemu ſdelu del. ed. s, de nihdar ne bo mogal ſe reshit ǀ vam ſe bo shleht, inu maihinu sdellu del. ed. s ǀ S. Stephanu slatki ſo ſe sdeli del. mn. m kameini, is katirimi ſo ga poſſipali ǀ te bodezhe shibe ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele del. ed. ž za zlo zdeti zameriti: obenimu ſe nima sa slu sdejti nedol. zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè dershim → vzdihati
Svetokriški
žegnati -am dvovid. blagosloviti: Sa volo tiga tudi vaſs sdaj nemorem shegnat nedol. ǀ Tu S. Rus. T. tudi shegna 3. ed. te bogabojezhe, inu shtrajfa te greshne ǀ satorai Bug neshegna +3. ed. vasho semlo ǀ Zhe hozheo eniga fermat, inu v' gnadi Boshy poterdit, s' krisham ga shegnaio 3. mn. ǀ Bug ti shegnai vel. 2. ed. … taiſte dobre shpishe ǀ Shegnaj vel. 2. ed. Tebe Lublana G. Bug, ex Sion ǀ Bug je shegnal del. ed. m tu mejstu ǀ Skrinia Boshja je shegnala del. ed. ž Obededomovo hisho ǀ Taushenkrat ſo shegnali del. mn. m Rod od kateriga je jmel priti ← srvnem. segenen < stvnem. seganōn ‛narediti znamenje križa’ ← lat. sīgnāre ‛označiti, narediti znak, zapečatiti’
Število zadetkov: 177