Zadetki iskanja
Vorenc
brati1 nedov., F13, anagnostes, en pob, kateri bere; grammatica, kúnſt ali navuk, dobru brati, piſſati, vun ṡrezhi; lectitare, vſeṡkuṡi brati; legere, brati; magistra, -ae, katera vuzhy brati, piſſati, ſhivati, klekati; praelector, kateri naprei bere; praelegere, naprei brati, ali iṡlagati; profiteri, tudi ozhitnu vuzhiti inu brati; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti; recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali bere; relegere, prebrati, vezhkrat brati; sublegere, ṡpodai brati, podbrati, v'zhaſſi ter v'zhaſſi brati; prim. bran1
Vorenc
brati2 nedov., F4, legulus, -li, eden, kateri v'vinogradi groṡdie bere, ali terga; mellificare, mèd brati, délati, ṡnaſhati; olivare, olike targati ali brati; vindemiare, groṡdje tergati, ali brati; prim. bran2
Vorenc
Vorenc
spodaj prisl., F16, cyclas, -dis, en dolg ṡhenṡki pláṡzh, en leip gvant, s'gorai voṡek, ſpodai ſhirok; inferius, ſpodai; infernas, -tis, od ſpodai leſſem; infernè, ſpodai gori, ṡdolai; infra, ſpodai, ṡdolai; obeliscus, -ci, en dolg inu viſſok kamen, od ſpodai ſhirók, od ṡgorai ṡhpizhaſt; sub, ṡpodai, ſpúd, ſpodai, v'mei, v'ti; subductus, -a, -um, podvlézhen, ali ṡpodai vlézhen; subjacere, ſpodai leṡhati, podloṡhin biti; sublegere, ṡpodai brati, podbrati, v'zhaſſi ter v'zhaſſi brati; subsidere, ſpodai ſedéti, ſe vſeidati; subsignare, ſpodai ṡaṡnaminati, ṡapezhatiti; subter, ſpodai; subterfluere, ſpodai tezhi; subtos, ſpodai; prim. od spodaj
Vorenc
v'časi (včasi) prisl., F16, aliquando, nékadai, v'zhaſſi; interdum, v'zhaſſi; interquiescere, v'meis pozhivati, v'zhaſſi pozhivati, pokoi iméti; intervisitare, v'zhaſſi domá obyṡkati; nonnunquam, v'zhaſſi, kei kadai, nekolikukrat; quandoque, v'zhaſſi, nékadai; subinde, vzhaſſi, vzhaſſi ter vzhaſſi; subinvitare, vzhaſſi vabiti, ali povabiti; subirasci, ſe vzhaſſi enu malu ſarditi, ali ſardit biti; sublegere, ṡpodai brati, podbrati, v'zhaſſi ter v'zhaſſi brati; submonere, ṡdai ter ṡdai opominati, vzhaſſi opominati; subremigare, vzhaſſi veſlati, ali s'veſly voṡiti; subtristis, -te, v'zhaſſi ṡhaloſten
Vorenc
Vorenc
med m, F28, acoetum, mèd, ẛgul zhiſt mèd; euphorbia, vel euphorbium, mazhkin mèd, ali ſmola eniga neṡnaniga dreveſſa; hydromeli, s'medú mediza; mel, mellis, med; mellifer, kar mèd pernaſha; mellificare, mèd brati, délati, ṡnaſhati; mulseus, -a, -um, ſladák kakor mèd; promulsio, -dis, mediza, ali enu pytjè s'medom narijenu; resina, -ae, ſmola, pilpoh, mazhkin mèd, vſe tú kar ſe zidy. Gen:32
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: med m, oricalchum, ermene med [Verant.71: Oricalchum, Kupffer, Meßin, Xuto-mido]
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: med m, oricalchum, ermene med [Verant.71: Oricalchum, Kupffer, Meßin, Xuto-mido]
Vorenc
naučiti se dov., F6, addiscere, ſe dobru navuzhiti; dediscere, poṡabiti, kar ſe je eden navuzhil, ſe odvaditi, odvuzhiti; indocilis, -le, kar ſe ne more ṡvuzhiti, ali navuzhiti, terdoglou; praediscere, poprei ſe vuzhiti, poprei ſe navuzhiti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti, enu ṡa drugim govoriti, en vuk s'vunai povédati; sectator, -oris, joger, kateri trahta ſe od eniga kai navuzhiti
Vorenc
praviti nedov., F23, accredere, verovati kar eden pravi; celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe ſerzhnu; commemorare, kai praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti; dicere, rezhi, povédati, praviti; enarrare, po redu praviti, perpovédati; fabulari, baiſmi praviti, bajati [str. 83a ]; fabulari, bajati, baiſni praviti [str. 82b ]; hariolans, kateri ſrezhizo pravi, kakòr ziganke; infit, takrat on pravi; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; inquio, jeſt pravim; inquis, -ti, praviṡh: inquit, on pravi; jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravîo, de je lintvoren; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; narrare, perpovédati, po redu praviti; praedicatur, ſe povſód pravi; praedicere, poprei praviti, ali povédati, kakòr ſe kai ṡgody, prerokovati; recensere, perpovédati, praviti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti; renarrare, ṡupèt praviti, ali perpovédati, v'drugu praviti; replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo ſpumniti; ut famae est, kakòr ſe pravi
Vorenc
šivati nedov., F7, aſsuere, perſhivati, v'kupai ſhivati; consuere, ſaſhiti, v'kupai ſhivati; magistra, -ae, katera vuzhy brati, piſſati, ſhivati, klekati; nere, prèſti, ṡhivati; resuere, ṡupèt ſhivati, reſhivati, reſparati; suere, ſhivati; transumere, s'eno ygló preboſti, v'preg ſhivati
Vorenc
trgati nedov., F7, carptor, tá kateri terga, prozh jemle, odlomnyk; depalmare, mladize doli targati; florilegus, kateri roṡhe targa; legulus, -li, eden, kateri v'vinogradi groṡdie bere, ali terga; olivare, olike targati ali brati; strictor, -oris, kateri ſad treſſe, ali terga; vindemiare, groṡdje tergati, ali brati
Vorenc
znašati nedov., F6, accumulare, v'kupai ẛbrati, ẛneſti, snaſhati, na kúp noſſiti, ſpravlati; acervare, na kúp ẛnaſhati, polagati, nakladati, grabiti; circunglobare, okuli inu okuli na en kúp ſpravlati, v'kupai noſſiti, ẛnaſhati, na en kúp noſſiti; consarcinare, punkelze v'kúp ſpravlati, valiṡhe v'kúp ṡnaſhati; mellificare, mèd brati, délati, ṡnaſhati; superingerere, verhu na kúp noſſiti, ali ṡnaſhati, ali metati
Vorenc
zreči dov., F5, benè exprimit, dobru ṡrezhe; dobru ṡrezhe, benè exprimit; blaesus, ſhlekedraviz, kateri teṡhku govory, ali nemore eniga puṡhtoba ẛrezhi; ediſsere, iṡloṡhiti, vun ṡrezhi, dati ẛaſtopiti; grammatica, -ae, kúnſt ali navuk, dobru brati, piſſati, vun ṡrezhi
Vorenc
Vorenc
glasno prisl., F7, acclamitare, vezhkrat vpiti, inu glaſnú krizhati; declamare, glaſnu kei kai perpovédati; ejulare, tuliti, javkati, zvizhati, glaſnu ſe jokati; elatrare, lajati, glaſnu vpiti; perclamare, krizhati, inu glaſnu ſhrajati, ali vpiti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti; recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali bere
- glasnejše , altius, viſhe gori, glaſnéſhe
Vorenc
grozdje s, F30, agrésta, nesréliga grosdja ṡhonft; apjana uva, muṡcatelovu groṡdje; maculae uvarum ex adustione solis, pikez na groṡdji; nucleus acini, tá pezhik v'jagodi groṡdja; omphaces, neṡrélu groṡdje; uva, uvae, groṡd, groṡdje; uvae foeciniae, groṡdje, kateru doſti droṡhy da; vinacea, -orum, tropine od groṡdja; vindemiare, groṡdje tergati, ali brati; vindemiola, -ae, ena vboga jeſſen s'malu groṡdjam
Vorenc
izlagati nedov., F10, aperio, -ire, odkriti, odpréti, iṡlagati, vganiti; enucleare, jederze is lupyn jemati, tudi jṡlagati, yṡnaiti; explicare, reṡloṡhiti, iṡlagati, reṡviati; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; inexplicabilis, -le, neiṡrezheni, neṡloṡhliu, nereṡglagliu, kateri ſe ne more iṡlagati; interpretari, tolmazhiti, iṡlagati; male interpretari, na hudu iṡlagati; praelegere, naprei brati, ali iṡlagati; prodigiator, kateri iṡlaga kai zhudniga pomeinenîa; venditare, vun na prudai iṡlagati, na prudai iméti, predajati
Vorenc
prebrati1 dov., F4, pellegere, vel perlegere, prebrati; perlegere, prebrati, od ṡazhetka do konza prebràti; relegere, prebrati, vezhkrat brati
Vorenc
vseskozi (vse skozi) prisl., F80, adtabernalis, kateri je vſe ṡkusi v'toverni; clamitare, vſeṡkuṡi krizhati, vriṡzhati; declamitare, vſe ṡkuṡi vpiti, ali krizhati; fluitare, vſeṡkuṡi tezhi; indisinenter, nenehajozhe, vſeṡkuṡi; lectitare, vſeṡkuṡi brati; rasitare, vſeṡkuṡi briti, ali praṡkati; sternutare, vſeṡkuṡi kihati; ventilare, vſeṡkuṡi perhajati
Število zadetkov: 19
Dostopnost