Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
brázda -e ž (á)
1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja: izorati, obrniti, zastaviti brazdo; rezati brazde; saditi krompir pod brazdo; črne, globoke brazde / vleči brazdo; nar. vola sta počivala med brazdo med oranjem brazde; pren. bridka bolečina reže v dušo globoke brazde
2. brazdi podobna zareza: vrezovati brazde v les; z brazdami preprežen obraz; brazda na dlani črta
♦ bot. brazda vrhnji del pestiča; elektr. brazda na gramofonski plošči sled mehanskega zapisa zvoka; navt. (vodna) brazda sled za ladjo
Celotno geslo Sinonimni
brázda -e ž
1.
pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemljapojmovnik
SINONIMI:
nar. jamič, nar. jamljič, nar. riža
2.
les. pravokotna izdolbina ob robu deske, podboja za dobro, tesno prekrivanje, vezavo konstrukcijskih delov
SINONIMI:
les. zakroj
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik vodna brazda
Pleteršnik
brázda, f. die Furche; globoke brazde delati; polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega, Jurč.; v brazdi komu stati, jemandem Trotz bieten, Z.; vodna b., das Kielwasser, Cig.; — die Gesichtsrunzel, C.; brazde na dlani, Handlinien, Cig.; — die Narbe, (bot., stigma), Cig. (T.); — der Falz, Mur.
Geologija
brázdanje -a s
SSKJ²
dèska -e in deskà -è [dəska] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ə̄; ȁ ȅ)
1. ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: pooblati, razžagati desko; pribiti desko čez luknjo; iz desk zbita koča; zabiti žebelj v desko; dolga, široka deska; hrastove, smrekove deske; suhe deske so škripale pod nogami; žagana deska; tla iz surovih desk / ekspr. spati na golih, trdih deskah
2. s prilastkom (lesena) plošča, prirejena za različne namene: rezati na kuhinjski deski; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; obvestilo je bilo pritrjeno na oglasni, razglasni deski; bleščeče osvetljena reklamna deska; risalna deska
3. telovadna priprava, s katere se skače, preskakuje: pognal se je na desko in preskočil konja; z deske je skočil v vodo / odskočna, prožna deska
// publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: odvetniški poklic mu je bil odskočna deska za politično delovanje
4. v zvezi snežna deska deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic: proizvodnja snežnih desk; vožnja s snežno desko; smuči, snežne deske, vezi in smučarski čevlji priznanih blagovnih znamk
5. v zvezi jadralna deska deska, navadno iz umetne snovi, z gibljivim jamborom za vožnjo po vodi s pomočjo vetra: izdelovanje jadralnih desk; stati na jadralni deski; s čolni in jadralnimi deskami so krožili okoli rta
6. šah. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na desko / demonstracijska deska; šahovska deska / igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu / šah. žarg. dolgo je bil prva deska moštva najboljši igralec
7. mn., ekspr. gledališki oder, gledališče: z velikim uspehom je nastopil na opernih deskah; to delo želimo videti tudi na domačih deskah / gledališke, odrske deske / zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču
♦ agr. deska poševna železna plošča pri plugu, ki odrezano brazdo obrne in zdrobi; čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele; tisk. deska plošča, na katero se odlaga stavek; zgod. deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč
Botanika
geitonogamíja -e ž
SSKJ²
izoráti -ôrjem in -órjem dov., izôrji izorjíte; izorál (á ó, ọ́)
1. z oranjem spraviti iz zemlje: izorati kamenje, kosti / krompir so že izorali
2. z oranjem narediti: izorati brazdo; pren. skrb mu je izorala gube na obrazu
    izorán -a -o:
    vrane stikajo za izoranimi črvi; izorana brazda; 
prim. zorati
Pravopis
izoráti -ôrjem in izoráti -órjem dov., nam. izoràt; drugo gl. orati (á ó; á ọ́) kaj ~ brazdo; ~ kamenje, krompir
Botanika
kleistogamíja -e ž
SSKJ²
kólca2 kólc s mn. (ọ̄)
1. priprava z dvema kolesoma, na katero se pripne plug pri oranju: kolca so cvilila; naložila sta plug, kolca in brano na voz; fant je potiskal kolca v brazdo / plužna kolca
2. nar. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: ves krompir je na kolcih zvozil domov
SSKJ²
merjásec -sca m (á)
1. odrasel samec prašiča: rediti merjasca; merjasec in svinja; kot podivjan merjasec se je pognal proti ženskam / peljati svinjo k merjascu / divji merjasec samec divjega prašiča
♦ vet. skopiti merjasca
2. nizko pohoten, nasilen moški: čvekanje nerodnega merjasca / kot psovka mir mi daj, merjasec
3. nar. plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; dvojni, obračalni plug: orati z merjascem; leseni merjasec
Botanika
navzkrížna oprašítev -e -tve ž
Botanika
navzkrížno opraševánje -ega -a s
SSKJ²
obračálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na obračanje: obračalna naprava, plošča / obračalna postaja
♦ agr. obračalni plug plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran
SSKJ²
odoráti -ôrjem in -órjem dov., odôrji odorjíte; odorál (á ó, ọ́)
1. z oranjem odvzeti: odorati za dve brazdi travnika; ob meji je preveč odoral / odorati brazdo odrezati jo od nezoranega
// z oranjem odstraniti: odorati zemljo / odorati korenine
2. z oranjem odkriti kaj, priti do česa: odorati mišje gnezdo
SSKJ²
ógrski -a -o prid. (ọ̄)
1. zgod. nanašajoč se na Ogrsko: ogrski del avstroogrske monarhije / ogrski zlatnik
2. star. madžarski: ogrski jezik / ogrska dežela
♦ agr. ogrska marelica marelica z debelimi, na eni strani rdečkastimi sadeži z izrazito brazdo med polovicama; gastr. ogrska salama zelo posušena salama z nadevom iz drobneje sesekljanega svinjskega mesa in slanine; zgod. hrvaško-ogrska nagodba; sam.:, pog. prosim pet dek ogrske pet dekagramov ogrske salame
Celotno geslo eSSKJ
opraševálec opraševálca samostalnik moškega spola [opraševáləc opraševáu̯ca] tudi [opraševáləc opraševálca]
    1. žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na brazdo drugega cveta
      1.1. kar tak prenos peloda povzroča
ETIMOLOGIJA: ↑opraševati
Čebelarstvo
opraševálec -lca m
Celotno geslo eSSKJ
opraševálka opraševálke samostalnik ženskega spola [opraševáu̯ka] tudi [opraševálka]
    žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na brazdo drugega cveta
ETIMOLOGIJA: ↑opraševalec
Čebelarstvo
opraševálka -e ž
Število zadetkov: 61