Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
brazgotína -e ž (í)
zarastlina, sled na koži po zaceljeni rani: ostala mu je globoka brazgotina; rdeča, vidna brazgotina; brazgotina na obrazu
SSKJ²
podôlžen -žna -o [podou̯žən] prid. (ȏ)
vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: šiv na nogavicah je podolžen / podolžni vzorec na blagu / podolžni prerez korenine / podolžna brazgotina na vratu podolgovata
// vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: podolžne deske na mostičku
♦ geogr. podolžna dolina dolina, ki poteka v smeri gorovja
    podôlžno prisl.:
    podolžno prepognjen list; podolžno prerezane gobe
SSKJ²
pokazíti -ím dov., pokázil; pokažèn in pokazèn (ī í)
1. narediti kaj
a) manj lepo: brazgotina mu je pokazila obraz
b) manj popolno, dovršeno: ilustracije so knjigo pokazile / pazil je, da ne bi pokazil dobrega vtisa
2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: njegovo govorjenje je pokazilo večer
3. star. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; pokvariti: slaba družba ga je pokazila
    pokazíti se 
    ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: vsi njihovi načrti so se pokazili; portret se je slikarju pokazil / jed se je pokazila
    ●     vreme se je pokazilo postalo je deževno, mrzlo
SSKJ²
skazíti -ím tudi izkazíti -ím dov., skázil tudi izkázil (ī í)
1. spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen ga je skazila; v pretepu so mu skazili obraz
// spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: skaziti smisel umetniškega dela; stvar se je skazila
2. narediti kaj
a) manj lepo: brazgotina ji je skazila obraz; od jeze se mu je skazilo lice
b) manj popolno, dovršeno: nova stavba je skazila okolje; neprimeren okvir skazi sliko / ocena iz matematike mu je skazila spričevalo
// nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: skaziti komu veselje; vse nam je skazil; s svojim vedenjem je skazil zabavo
● ekspr. kar prime v roke, vse skazi pokvari; star. v taki družbi se bo fant skazil moralno pokvaril; ekspr. načrt se je skazil ponesrečil; ekspr. vino se je skazilo je postalo manj kvalitetno, se je pokvarilo; ekspr. vreme se je skazilo postalo deževno, mrzlo
    skažèn -êna -o tudi skážen -a -o tudi izkažèn -êna -o tudi izkážen -a -o:
    skažen obraz; skažena podoba resničnosti; skaženo blago
    ●     preg. brez glave storjeno, gotovo skaženo
SSKJ²
zaskórjiti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. prekriti se s skorjo, tršo plastjo: dno lonca se je zaskorjilo; filter se je zaskorjil / brazgotina se je zaskorjila
♦ gozd. vrhnje plasti lesa se zaskorjijo otrdijo zaradi zmanjšanja vlage
    zaskórjen -a -o:
    zaskorjena zemlja
SSKJ²
grdíti -ím nedov. (ī í) knjiž.
1. grdo, slabo govoriti o kom: ljudje te bodo grdili in prezirali; grdili so našo domovino; grdi jo pri sosedih
// grajati, karati: učitelj nas je upravičeno grdil; grdila jih je, da so umazanci
2. kaziti, kvariti: nos ji je grdila rdečkasta brazgotina
    grdíti se nar. vzhodno
    gabiti se, gnusiti se: v bolezni se ji vsaka jed grdi
SSKJ²
ogrdíti -ím dov., ogŕdil (ī í)
1. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: ogrdil ga je pred tovariši / ogrditi komu ime
2. star. umazati, onesnažiti: sobo so precej ogrdili; ogrditi si obleko
3. star. skaziti, iznakaziti: brazgotina na obrazu jo je ogrdila / to spoznanje ji je ogrdilo njegovo podobo
SSKJ²
ponavádi in po navádi člen. (ȃ)
1. izraža ustaljenost dogajanja zaradi pogostnega pojavljanja: ponavadi sedi na tej klopci; bil je že ponavadi malo neresen; spet laže kot ponavadi
2. izraža značilnost česa zaradi pogostnega pojavljanja: za rano ostane ponavadi brazgotina; v mestih so ulice ponavadi asfaltirane / nebo je v pozni jeseni ponavadi megleno; prim. navada
SSKJ²
brazgotínica -e ž (í)
manjšalnica od brazgotina:
SSKJ²
brazgotíniti se -im se nedov. (í ȋ)
nav. 3. os., med. celiti se tako, da nastaja brazgotina: rana se brazgotini
SSKJ²
brazgotínski -a -o (ȋ)
pridevnik od brazgotina: brazgotinsko tkivo
SSKJ²
hrápa -e ž (á)
star. izboklina, brazgotina: bila je bele polti brez vsake hrape
SSKJ²
obraslíka -e ž (í)
nar. koroško brazgotina: obraslika na roki
SSKJ²
obrásnik -a m (ȃ)
nar. tolminsko brazgotina: ostal mu je globok obrasnik
SSKJ²
obrástek -tka m (ȃ)
1. gozd. kar zraste, požene iz starega tkiva: obrastki na steblu
2. nar. brazgotina: od rane mu je ostal globok obrastek; obrastek na licu
SSKJ²
obrastlína in obraslína -e ž (í)
zastar. brazgotina: na vratu je imela obrastlino
SSKJ²
obrónek -nka m (ọ̑)
1. obrobni, skrajni del česa: ta rastlina raste na obronkih gozdov; obronek mesta, vasi; obronki Gorjancev; pren. vse to je čutil nekje na obronku svoje notranjosti
2. knjiž. strmi del med (delno) vodoravnimi ploskvami pri terasastem svetu; ježa2: skriti se za obronek / kosa se je ves čas zadevala ob skale in obronke / drevje je pokrivalo obronek hriba pobočje
3. knjiž. brazgotina: po rani mu je ostal obronek / obronek od udarca / krvav obronek na čelu
SSKJ²
obrúnek -nka m (ȗ)
knjiž. brazgotina: po rani mu je ostal obrunek; obrunek na obrazu / na glavi je imel obrunek, ker se je zadel ob mizni rob
♦ bot. listni obrunek mesto na steblu, mladiki, kjer je odpadel list
SSKJ²
pópek -pka m (ọ̑)
1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku
2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka
● ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče
♦ bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka
SSKJ²
vráska -e ž (ā) star.
1. (kožna) guba: žalost ji je zarezala globoke vraske v obraz
2. brazgotina: imeti rdečo vrasko na čelu
Število zadetkov: 21