Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

boben2
brečak
Celotno geslo Etimološki
brẹ́ncelj1 -clja m
SSKJ²
brenčáti -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í)
1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
// dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči
    brenčé :
    brenče letati
    brenčèč -éča -e:
    brenčeč glas; brenčeča vrtavka
Pravopis
brenčáti -ím nedov. brénči -íte in brênči -íte, -èč -éča; brénčal -ála in brênčal -ála, brénčat in brênčat, -án -ána; brenčánje; (brénčat in brênčat) (á í) Čebela, muha ~i; poud. brenčati kaj ~ pesem |mrmraje peti|; poud. brenčati za kom ~ ~ dekletom |prizadevati si za ljubezensko naklonjenost|; brezos. brenčati komu V glavi mu ~i
Pleteršnik
brę́nčati, -ím, vb. impf. summen: muha mi brenči okolo ušes; schnurren: kolovrat brenči; tönen (o strunah).
SSKJ²
brenčàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki brenči: brenčave žuželke
SSKJ²
eskadrílja in eskadríla -e ž (ȋ)
1. voj. osnovna enota v vojnem letalstvu: poveljnik eskadrilje / nad mestom so krožile eskadrilje; eskadrilje zavezniških letal
2. ekspr., z rodilnikom velika množica: po sobi brenči cela eskadrilja komarjev
Pravopis
múha -e ž (ú) ~ brenči; mesarska ~; umetna ~; španska ~; ~ cece; ~ na jabolku; ~ na puški; poud. delati iz ~e slona |močno pretiravati|; lov. žarg. žival dobiti na ~o odstreliti; poud.: modna ~ |novost|; ženske ~e |nepredvidljivo samovoljno ravnanje, zahteve|; Njegov predlog ni od muh |je tehten, dober|; člov., slabš. podrepna ~ |vsiljiv, priliznjen človek|
Celotno geslo Frazemi
pánj Frazemi s sestavino pánj:
bíti kot v pánju, šuméti kàkor v pánju, šuméti kot v pánju, vršáti kot v pánju, vrvéti kàkor v pánju, završáti kot v pánju
Celotno geslo Frazemi
péč Frazemi s sestavino péč:
bíti za pečjó, čepéti za pečjó, ostáti za pečjó, péč podpírati, péč se je podŕla, sedéti za pečjó, temà kàkor v pêči, vróče kàkor v pêči, vróče kot v pêči
zzz medmet
    1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z, izgovarja se z višjim tonom posnema visok zvok brenčanja žuželk
      1.1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z posnema visok zvok brnenja električnih, elektronskih, hitro vrtečih se naprav
    2. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z ponazarja spanje
      2.1. tudi z večkrat ponovljeno črko z posnema smrčanje
    3. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko z, ekspresivno visok zvok brenčanja žuželk, zlasti komarja
      3.1. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko z, ekspresivno visok zvok, ki ga oddaja električna, elektronska naprava
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, znana tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. zzz, angl. zzz, podobno kot bzz
Celotno geslo Frazemi
žába Frazemi s sestavino žába:
glédati kóga kot žába jájce, íti rákom žvížgat in žábam góst, íti žábam góst, móker kot žába, napíhnjen kot žába, napihováti se kot žába, pijàn, da bi žábe víkal, píti kot žába, plávati žábo, zijáti kot žába jájce, zmôči kàj kàkor žába ôreh
Število zadetkov: 13