Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
júrišati in juríšati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
čustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
/Kot neumen brez pravega cilja/ (vsak dan) juriša (po vasi).
Celotno geslo Vezljivostni G
júrišati na in juríšati na -am na nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj napadati na koga/kaj
Dva meseca so jurišali na trdnjavo.
Celotno geslo Vezljivostni G
kártati -am tudi kartáti -ám nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj igrati se
Ob večerih rad karta (s prijatelji).
Celotno geslo Vezljivostni G
klečáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj biti položaju, ko so noge upognjene v kolenih
Nekateri so sedeli, drugi klečali.
Celotno geslo Vezljivostni G
kólcati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo sunkovito in navadno glasno izdihavati zrak zaradi krčev v trebuhu
/Pogosto/ kašlja in kolca.
Celotno geslo Vezljivostni G
kólcati se -am se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, v 3. osebi ednine
kazati se komu/čemu močna želja, domotožje
/Od strahu/ se mu kolca.
Celotno geslo Vezljivostni G
končáti se -ám se dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)
1.
kaj nazadnje imeti konec
Tekma se je končala pozno.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nazadnje biti pri/na/v/ob/na čem / pod/nad/pred/med čim / kje / kdaj
Tu se travnik konča.
Celotno geslo Vezljivostni G
kreírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj predvsem umetniško delati, izdelovati kaj
(Na področju mode) je /kot novinec/ kreiral uporabna in obenem zelo inovativna oblačila.
Celotno geslo Vezljivostni G
kričáti po -ím po nedovršni glagol, glagol govorjenja
kdo/kaj kazati veliko potrebo, željo po kom/čem
Številna vprašanja kričijo po vsebinski obdelavi.
Celotno geslo Vezljivostni G
kríliti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, tvorni (procesni/dogodkovni) glagol
kdo/kaj premikati se, gibati se s čim
Vedno (mu) krili s kakšno novo knjigo.
Celotno geslo Vezljivostni G
krivíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol mišljenja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj neravnega
Les krivijo /pod pritiskom/ (s paro).
2.
kdo/kaj označevati koga/kaj zaradi koga/česa / za koga/kaj
/Po krivem/Krivo/ so ga krivili tatvine / za tatvino.
Celotno geslo Vezljivostni G
krížati se -am se nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj nasprotno delovati, premikati se
(Na tem področju) se njihovi interesi /prehudo/ križajo (z interesi na drugih področjih).
Celotno geslo Vezljivostni G
krožíti in króžiti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se
Sateliti /navadno/ krožijo (okrog zemlje).
2.
kdo/kaj v smeri kroga gibati se, premeščati se okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Jata ptic kroži po zraku.
3.
kdo/kaj premikati se brez orientacije okoli/okrog koga/česa / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
S prijateljem sta /po vagabundsko/ cel dan krožila po mestu.
4.
kdo/kaj povzročati kaj v obliki kroga
Prešerni smeh (ji) /v vsesplošni dobri volji/ kroži ustnice.
5.
iz finančništva kaj menjavati lastništvo
Denar /praviloma/ mora krožiti (med ponudniki in povpraševalci).
Celotno geslo Vezljivostni G
laizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj spremeniti, spreminjati koga/kaj glede na način življenja in mišljenja
Nekaj cerkva je del svojih dejavnosti /popolnoma brez predsodkov/ laiziralo.
Celotno geslo Vezljivostni G
legalizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno priznati koga/kaj
Listino so legalizirali (tudi na sodišču).
Celotno geslo Vezljivostni G
legitimírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi, potrjevati koga/kaj
(V klubu) jih je policist /vse po vrsti/ legitimiral.
Celotno geslo Vezljivostni G
legitimírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi se, potrjevati se
(Pri vseh vratih) se je (dežurnim varnostnikom) legitimiral.
Celotno geslo Vezljivostni G
lesketáti se -ám se in -éčem se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se
Solze se (ji) lesketajo (v očeh).
2.
kdo/kaj delati se svetel
Zvezde se lesketajo /bolj kot prej/.
3.
čustvenostno kaj delati se svetel, bel-o/-a
Dekletova polt se (ji) je lesketala /v mraku/.
Celotno geslo Vezljivostni G
ljubíti se in ljúbiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj rad se imeti
Starši in otroci se /navadno/ ljubijo.
2.
navadno v 3. osebi komu/čemu dati se kaj / česa
Ljubi se ji govoriti in zabavati druge.
Celotno geslo Vezljivostni G
lovíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj poskušati dosegati, prijemati koga/kaj
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj prizadevati si prijemati koga/kaj
/Komaj/ je lovil klobuk.
3.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.
4.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Divjad lovijo /s psi/.
5.
kdo/kaj prizadevati si doseči, pridobiti koga/kaj
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.
6.
čustvenostno kdo/kaj namensko pridobivati koga/kaj
Lovil jo je /na prazne obljube/.
7.
čustvenostno kaj dosegati koga/kaj
Dež jih je lovil.
8.
v zvezi z loviti sapo, zrak, čustvenostno kdo prizadevati si dobiti kaj
Ves zasopel je lovil sapo.
9.
iz navtike kdo/kaj prizadevati si dobiti kaj v/za/na/med koga/kaj / kam
Lovijo veter v jadra/za jadranje.
10.
iz ribištva kdo/kaj namensko pridobivati kaj
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.
Število zadetkov: 704