Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. ki taji, ne priznava boga: brezbožen človek / brezbožen govor; brezbožno društvo
- 2. ekspr. obsojanja vreden, sramoten: njihovo ravnanje s starčkom je bilo surovo in brezbožno
- brezbóžno prisl.: brezbožno govoriti