Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo NESSJ
breza1
Pleteršnik
brẹzínje, n. = brezje, C.
SSKJ²
brézje -a s (ẹ̑)
brezov gozd: mlado, zeleno brezje; brezje in jelševje
Pravopis
brézje -a s, skup. (ẹ̑) brezov gozd
Pravopis
Brézje -zij ž mn., zem. i. (ẹ̑) na ~ah
brezjánski -a -o in bréški -a -o (á; ẹ̑)
Brezjàn -ána in Brezján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Brezjánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Celotno geslo Sinonimni
brézje -a s
GLEJ SINONIM: brezovje
GLEJ ŠE: gozd
Pleteršnik
brẹ̑zje, n. der Birkenwald.
Celotno geslo Pohlin
brezje [brẹ̑zje] samostalnik srednjega spola

brezov gozd; brezje

Celotno geslo Hipolit
brezje samostalnik srednjega spola
Pleteršnik
brẹ̑zjiče, n. dem. brezje; junger Birkenwald, Mur., Cig.; Večkrat grem jaz v bukovje, V hojčje, hrastje, brezjiče, Danj. (Posv. p.).
Pleteršnik
brẹ́zovje, n. = brezje, Jan.
Celotno geslo ePravopis
Hudi Graben
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hudega Grabna samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Tržič
IZGOVOR: [húdi grábǝn], rodilnik [húdega grábna]
BESEDOTVORJE: Hudograbenčan, Hudograbenčanka, Hudograbenčanov, Hudograbenčankin, hudograbenski
Pleteršnik
kę̑čka, f. dem. keka; der Haarschopf, das Haupthaar, Cig., Jan., C., Mik., na vzhodu; za kečko potegniti koga, ogr.-Valj. (Rad), jvzhŠt.; uže mi brezje v kečko sili, meine Haare werden schon grau, C.; = glava: imaš trdo kečko, SlGor.; — prim. kačka.
Celotno geslo ePravopis
Marijin
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Marijina Marijino pridevnik
IZGOVOR: [maríjin]
ZVEZE: Marijino oznanenje, Marijino vnebovzetje
PRIMERJAJ: marijin
SSKJ²
odrómati -am dov. (ọ̑)
1. ekspr. odpotovati, oditi: odromati v širni svet; že nocoj bo odromal / spet je odromal k postelji
● evfem. marsikatera stvar je odromala k njemu marsikatero stvar je ukradel
2. knjiž. oditi k romarski cerkvi: odromal je na Brezje
Pravopis
odrómati -am dov. odrómanje (ọ̑) ~ na Brezje; poud. ~ v širni svet |odpotovati, oditi|
Celotno geslo Sinonimni
odrómati -am dov.
oditi k romarski cerkvi
SINONIMI:
ver. poromati
GLEJ ŠE SINONIM: oditi, odpotovati
Jezikovna
Pridevnik, izpeljan iz samostalnika »lubje«

Kako bi oblikovali svojilni pridevnik, izpeljan iz besede lubje? Gre za poimenovanje živega organizma, ki uspeva na lubju. Kako je z izrazom lubjeva? Je reč sploh možna? Podobna dilema nastane ob izrazih gorovje, ivje ipd. Nujno pa je treba oblikovati svojilni pridevnik iz lubja, ne more se reči ki raste na lubju ...

Jezikovna
Pridevnik iz imen »Trenta« in »Mojstrana« – trentski ali trentarski, mojstranski ali mojstranški

Pričakovala bi, da se pridevnik trentski nanaša na dolino Trento, trentarski pa na njene prebivalce Trentarje (v vseh spolih in številih seveda). In tudi, da se mojstranski nanaša na Mojstrano, mojstranški pa na Mojstrančane (takisto v vseh spolih in številih). A SP se ne strinja z mano: trentski povezuje samo s Trentom, mojstranški pa po SP ne obstaja. Zakaj (n)imam prav?

SSKJ²
prirómati -am dov. (ọ̑)
1. rel. priti k romarski cerkvi, v sveti kraj: priromati na Brezje
2. ekspr. pripotovati, priti: priromal je naravnost iz Pariza
● ekspr. vaše pismo je priromalo prepozno do nas prepozno smo ga dobili, prejeli
Število zadetkov: 24