Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
lastnost brezobzirnega človeka: njegova cinična brezobzirnost; biti odkrit do brezobzirnosti
ki prezira splošno veljavne vrednote, posmehljiv: ciničen človek / njegov cinični smeh; cinične besede; cinična brezobzirnost; cinično gledanje na svet
- cínično prisl.:
cinično govoriti, smejati se
želja, težnja po gospostvu: gospostvaželjnost okupatorja / odveč mu je njena brezobzirnost in gospostvaželjnost
knjiž. lastnost, značilnost neskrupuloznega človeka: njegova neskrupuloznost / neskrupuloznost njegove kritike je vzbudila odpor brezobzirnost
lastnost, stanje objestnega človeka: prevzela ga je objestnost; fantovska, ekspr. pobalinska objestnost / iz objestnosti razbiti šipo; ekspr. iz gole objestnosti je to storil; v objestnosti ni pomislil na posledice / ekspr. objestnost drhali brezobzirnost, nesramnost / počenjati objestnosti objestna dejanja
1. knjiž. neizrazitost, medlost: brezobraznost in brezosebnost epigonstva
2. zastar. nesramnost, surovost, brezobzirnost: njegova skrajna brezobraznost
brezobzirnost, brezvestnost: do svojega položaja je prišel z ambicioznostjo in brezskrupuloznostjo
knjiž. nesramnost, brezobzirnost: to, kar je naredil včeraj, je infamija / infamija afere je vzbudila med ljudmi veliko ogorčenje sramotnost, nečastnost
1. polit. načelo, ki zagovarja uporabo tudi zvijačnih, nemoralnih sredstev za dosego cilja: pristaš makiavelizma
2. nav. slabš. brezobzirnost, zvijačnost: znan je zaradi svojega makiavelizma