Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski]
    4. ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo
    5. ki je v zvezi z Alpami
STALNE ZVEZE: alpinski pas
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus
belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]
    1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj
      1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: špargelj
STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: bel - več ...
Celotno geslo Etimološki
bȍr1 bóra m,
SSKJ²
borovíca -e ž (í)
nar. vzhodno brin
Celotno geslo Etimološki
borovíca – glej brȉn
Celotno geslo Etimološki
brenčáti1 -ím nedov.
brìn brína samostalnik moškega spola [brìn]
    1. zimzeleni iglasti grm z drobnimi temno modrimi plodovi; primerjaj lat. Juniperus communis; SINONIMI: iz botanike navadni brin
      1.1. plodovi tega grma
STALNE ZVEZE: kitajski brin, navadni brin, plazeči brin, smrdljivi brin
ETIMOLOGIJA: = nar. polj. brzyn ‛macesen’ < pslov. ali slovan. *b(ъ)rinъ, nejasnega izvora - več ...
SSKJ²
brìn brína m (ȉ í)
zimzelen iglast grm z drobnimi jagodami: koza je obirala brin; žgati brin; bodeč brin
 
bot. smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina
Pravopis
brìn brína m (ȉ í)
Celotno geslo Sinonimni
brìn brína m
zimzeleni iglasti grm z drobnimi jagodamipojmovnik
SINONIMI:
nar. borovica, knj.izroč. brina, nar. smolovec
Celotno geslo Etimološki
brȉn brína m
Pleteršnik
brìn, -ína, m. der Wacholder (juniperus communis), Mur., Cig., Rez.-Mik., Kras-Erj. (Torb.); on in pa brin v neznani puščavi, Ravn.; spustil se je v beg in točil črez kamen in brin, Jurč.
Čebelarstvo
brìn brína m
Črnovrški
brin
Zadrečki
brin gl. brinje
Celotno geslo Kostelski
brinbˈriːn -a m
SSKJ²
brína tudi brínja -e ž (í; ī)
1. star. brin: nizka košata brina
2. nar. gorenjsko smreka
brínje brínja samostalnik srednjega spola [brínje]
    1. brinovo grmovje ali njegov del, zlasti veje
      1.1. plodovi tega grmovja
ETIMOLOGIJA: brin
Celotno geslo Etimološki
brȋnje – glej brȉn
brínjev brínjeva brínjevo pridevnik [brínjeu̯ brínjeva brínjevo] ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz brinov po zgledu brinje
Število zadetkov: 54