Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
zablísniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. na hitro oddati močno trenutno svetlobo: svetilnik je zablisnil
    ●     ekspr. zablisniti z očmi po ljudeh jezno ali živahno pogledati
  2. 2. na hitro močno zasvetiti se: na nebu (se) je zablisnil utrinek
  3. 3. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okno (se) je zablisnilo v soncu
  4. 4. ekspr. pokazati se v iskreči se svetlobi: pod košatimi brki (se) mu zablisnejo beli zobje
    // za kratek čas se pojaviti: na ustnicah (se) ji je zablisnil nasmešek
    zablísniti se ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku  dojeti, spoznati: v trenutku se mu je zablisnilo, da je naredil napako / končno se mu je zablisnilo v glavi doumel, razumel je
SSKJ
zaštrléti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. štrleč se pojaviti: v svetlobi bliska je zaštrlela skala; pred njim je zaštrlel stolp; iz megle so zaštrleli vrhovi gor
  2. 2. seči bolj daleč od sosednje stvari: brada mu je zaštrlela naprej; brki so mu zaštrleli
  3. 3. začeti štrleti: ko se je odkril, so mu lasje zaštrleli na vse strani
SSKJ
zavésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž.  
  1. 1. zagrniti z zaveso: zavesiti okno, vhod / zavesiti z odejo
    // zagrniti, zakriti s čim visečim sploh: zavesiti si obraz s pajčolanom
  2. 2. viseč zakriti: brki so mu zavesili zgornjo ustnico / ekspr. megla je zavesila polja
    ●     knjiž., ekspr. nebo se je zavesilo z nizkimi oblaki se je zakrilo, prekrilo
    zavéšen -a -o: ženske, zavešene čez obraz; zavešena okna
SSKJ
zavéšati -am nedov. (ẹ́) knjiž.  
  1. 1. zagrinjati z zaveso: skrbno zavešati okna
  2. 2. viseč zakrivati: brki mu zavešajo ustnice / ekspr. oblaki zavešajo sonce
SSKJ
ježíčast -a -o prid. (í) podoben ježici: ježičasta oblika / ekspr. ježičasti brki
SSKJ
krtáčast -a -o prid. (á) nav. ekspr. podoben krtači: krtačasta površina tkanine / krtačasti brki
SSKJ
mêtlast -a -o prid. (é) 
  1. 1. ekspr. podoben svežnju vejic, šib, ščetin pri metli: dolge, metlaste obrvi mu visijo nad oči / lisica z metlastim repom
  2. 2. agr. ki ima goste poganjke, vejice: ta češnja ima metlaste veje
    mêtlasto prisl.: metlasto trdi brki
SSKJ
nalepíti in nalépiti -im, tudi nalépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑) z lepljenjem pritrditi na kaj: nalepiti kolek, znamko; nalepiti tapete na zid / ekspr. k poročilu je nalepil še svoje osebne vtise dodal, pripisal
    nalepíti se in nalépiti se, tudi nalépiti se s prislovnim določilom  zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago: kri se je nalepila na rano
    ●     knjiž., ekspr. pogled se ji je nalepil na obraz mrliča nepremično ga je gledala
    nalépljen -a -o: nalepljeni brki; ta element je pesmi nalepljen od zunaj; mesec in oblak sta videti kot nalepljena na nebu
SSKJ
nasršéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) redko nasršiti: nasršeniti dlako
    nasršéniti se nasršiti se: dlaka se mu je nasršenila / maček se je nasršenil / vprašal je in se ves nasršenil
    nasršénjen -a -o: nasršenjeni brki; nasršenjena mačka
SSKJ
nasŕšiti -im dov. (ŕ r̄) postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: maček je nasršil dlako / nasršiti obrvi namrščiti
    nasŕšiti se 
    1. 1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: psu se je nasršila dlaka / mačka se je nasršila dobila nasršeno dlako
      ●       ekspr. od strahu so se mu nasršili lasje zelo se je prestrašil
    2. 2. ekspr. izraziti jezo, nejevoljo: ob tej izjavi se je ves nasršil
    nasŕšen -a -o: nasršeni brki; nasršen pogled; bil je nasršen na vse; prisl.: nasršeno gledati
SSKJ
nasukljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nakodrati, naviti: nasukljati lase (v kodre)
    nasuklján -a -o: nasukljani brki, kodri
SSKJ
pandúrski -a -o prid. (ū) nanašajoč se na pandurje: pandurska uniforma / pandurski brki
SSKJ
pobésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. drugega za drugim obesiti: nekaj so jih ustrelili, druge pa pobesili / hitro pobesiti okraske
  2. 2. premakniti tako, da je usmerjeno nižje, navzdol; povesiti: ko ga je prepoznal, je pobesil meč / pobesiti roke v naročje
    // spraviti iz pokončnega položaja v smer proti tlom: žival je pobesila rep / pobesiti glavo / rože so pobesile cvete
    ●     pobesiti oči, pogled povesiti oči, pogled
    pobésiti se spremeniti navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: vrata so se pobesila / lica, usta so se mu pobesila
    ●     nos (se mu) je pobesil povesil
    pobéšen -a -o: pobešeni brki; pobešen klas
SSKJ
pobríti -bríjem dov., pobrìl in pobríl (í ȋ) obriti: brivec ga je pobril; pobriti se z aparatom, britvijo; pobriti si brke
● ekspr. pobriti gozd izsekati; ekspr. od gor včasih mrzlo pobrije zapiha
    pobrít -a -o: pobriti brki; pobrite obrvi; gladko pobrit moški
SSKJ
podrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) redko spodrezati: podrezati drevo / podrezati krilo skrajšati
♦ vet. podrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino
    podrézan -a -o: podrezani brki
SSKJ
pogánjati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok poganja mlin in žago; čoln je poganjal z vesli; poganjati kolo, šivalni stroj / vrtiljak so poganjali z rokami / poganjati meh, pedal
    // delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: kar naprej je poganjal konja; nepreh. vso pot je poganjal; pren., ekspr. režiser je dogajanje spretno poganjal
  2. 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: vsak dan poganja živino na pašo
  3. 3. delati, povzročati, da kaj opravlja, izpolnjuje kako nalogo: jedrsko elektrarno poganja atomska energija; napravo poganja električni motor
    // delati, povzročati, da kaj kam pride: srce poganja kri po žilah / črpalka poganja vodo po ceveh
  4. 4. nav. ekspr. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje; gnati: glad ga poganja v obup; ne vedo, kaj ga je poganjalo v smrt / nasprotujoča si stališča jih poganjajo v spore
  5. 5. ekspr. poditi, odganjati: ostani, saj te nihče ne poganja; poganjati koga od hiše
  6. 6. delati poganjke: vrtnice lepo poganjajo; bujno poganjati
    // delati, povzročati, da iz česa kaj nastaja: repa poganja cime; seme poganja kal / veje že poganjajo liste
    // začenjati rasti: brada mu že poganja; zvončki že poganjajo / med skalami poganjajo zvončnice; pren., ekspr. vsepovsod poganjajo nove šole
    ●     star. pod skalo poganja studenec izvira; knjiž. njegovo delavnost poganja misel na zaslužek povečuje, stopnjuje; ekspr. poganjati dneve v brezdelju preživljati; pog., ekspr. v študentskih letih ga je precej poganjal je počenjal neumnosti, lahkomiselnosti; ekspr. sram mu poganja kri v lica od sramu zardeva; ekspr. to mu poganja strah v kosti ga straši, vznemirja; zastar. ves čas ga poganja k učenju naganja, priganja; ekspr. po gostilnah poganja težko prisluženi denar zapravlja s pijačo, pije
    ♦     etn. poganjati obroč otroška igra, pri kateri se poganja obroč
    pogánjati se 
    1. 1. s silo, sunki se premikati z enega mesta na drugo: poganjal se je od drevesa do drevesa; riba se je poganjala za mušicami / ekspr. tekmovalci so se poganjali z najvišjega naleta skakali; pren., ekspr. oblaki se poganjajo po nebu
    2. 2. izredno si prizadevati za kaj; gnati se: poganjati se za pravico; dolgo se je poganjal za službo; preveč se poganja, da bi napredoval
    3. 3. knjiž. dvigati se, kipeti: zvoniki se poganjajo proti nebu
    poganjajóč -a -e: poganjajoč živino, je prepeval; poganjajoči brki; poganjajoče trobentice
SSKJ
pomastíti1 -ím dov., pomástil (ī í) 
  1. 1. namazati z mastjo, maščobo: pomastiti pekač / pomastiti testo
  2. 2. umazati z mastjo, maščobo: pomastila je obleko; pomastiti se z maščobo; pri jedi si je pomastil brke
    pomastíti se ekspr.  s slastjo pojesti kaj dobrega, navadno meso: pomastili so se z najboljšimi kosi
    pomaščèn -êna -o: pomaščeni brki; pomaščen pekač
SSKJ
pristríči -strížem dov., pristrízi pristrízite; pristrígel pristrígla (í) 
  1. 1. s striženjem skrajšati: pristriči lase, nohte; pristriči kokošim peruti / pristriči živo mejo / pristriči travo
  2. 2. ekspr. zmanjšati, omejiti: dobičke, dohodke so zelo pristrigli; pristriči dotacije za industrijo / pristriči osnutek zakona skrajšati
    ●     pog. direktorja so precej pristrigli mu zmanjšali oblast, veljavo; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo
    pristrížen -a -o: pristriženi brki
SSKJ
strčáti -ím nedov. (á í) star. štrleti: lasje mu strčijo na vse strani; zobje so ji strčali naprej / visoke hiše strčijo v zrak
    strčèč -éča -e: strčeči brki, lasje; rastlina s strčečimi listi
SSKJ
ščetíniti -im nedov. (í ȋ) postavljati v položaj, kot so bodice pri ježu: pes ščetini dlako in laja; sokol je ščetinil perje okoli vratu / ekspr. gubančil je čelo in ščetinil brke mrščil
● ekspr. od jeze so se mu ščetinili brki zelo se je jezil; ekspr. nad čelom so se mu ščetinili lasje je imel zelo kratke, pokonci stoječe lase
Število zadetkov: 57