Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
brlòg -óga m (ȍ ọ́) 
  1. 1. bivališče zveri, zlasti v kaki votlini: medved se zavleče v svoj brlog; lisičji, volčji brlog / skrival se je po brlogih pred vojaščino / ekspr. čas je, da zlezem v svoj brlog v posteljo, na ležišče
  2. 2. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: živi v vlažnem kletnem brlogu
  3. 3. slabš. skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi: odkrili so razbojniški brlog / kvartopirski brlog
SSKJ
brlóžina -e ž (ọ̑) redko slabo, neprimerno stanovanje; brlog: v svoji brložini je prodajal tudi zdravila
SSKJ
brlóžiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. imeti brlog, bivati (v brlogu): v teh gozdovih brložijo medvedi
SSKJ
dihúrji -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na dihurje: dihurje kožice / dihurji brlog
SSKJ
jázba -e ž (ȃ) zastar. brlog, jazbina: zveri se skrivajo po jazbah
SSKJ
jázbečji -a -e [bəč] prid. (ȃ) nanašajoč se na jazbece: jazbečje kože; jazbečje meso / jazbečji brlog
SSKJ
jázbina in jazbína -e ž (ȃ; í) 
  1. 1. jazbečji brlog: spustiti psa v jazbino; pren., slabš. izvleči sodrgo iz njenih jazbin
  2. 2. slabš. slabo, neprimerno stanovanje: stlačili so jih v umazano jazbino
  3. 3. nav. ekspr. skrivališče, zaklonišče, bunker: kopati jarke in jazbine
SSKJ
lêvji in lévji -a -e prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na leve: levja glava, griva, koža; iz daljave se je slišalo levje rjovenje / levja kletka
// ekspr. tak kot pri levu: pokazal je levji pogum; bil je plečat človek z levjo glavo; ponosen je na svojo levjo grivo
● ekspr. no, kdo si upa v levji brlog k pomembnemu človeku, ki se ga vsi bojijo; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; ekspr. pri dobičku je pograbil levji delež vzel si je največji del dobička; publ. levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge ima največ zaslug za uspeh; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom
♦ šport. levji skok skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej; preval letno
SSKJ
lisíčina in lisičína -e ž (ȋ; í) 
  1. 1. lisičji brlog: lisica se je skrila v lisičino; vhod v lisičino
    // ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: prav dobro sta se počutila v svoji varni lisičini
  2. 2. redko lisičje krzno: ovratnik iz lisičine
SSKJ
lisíčji -a -e prid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na lisice: košat lisičji rep; lisičja dlaka; lisičje bevskanje, lajanje / lisičje krzno / lisičji brlog / lisičja kučma
    // tak kot pri lisici: glava te živali je lisičja / ekspr. imeti lisičji obraz
  2. 2. ekspr. zvit, prebrisan: on je ves lisičji / lisičji nasmeh, pogled; njegove lisičje oči
    ●     lisičji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom
    ♦     bot. lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje
    lisíčje prisl.: lisičje se zasmejati; (po) lisičje se je izmuznil; lisičje rjav; biti lisičje zvit
SSKJ
medvédji -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na medvede: medvedji kožuh; medvedja šapa; medvedje brundanje / medvedji brlog / njegovi medvedji koraki; imel je medvedjo moč; fantovo medvedje obnašanje okorno, nerodno
● ekspr. napraviti komu medvedjo uslugo napraviti komu kaj, kar mu bolj škoduje, kot koristi; poljud. medvedji parkeljci ali medvedje tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva
    medvédje prisl.: medvedje je zagodrnjal; prav po medvedje se je prestopal; medvedje močen
SSKJ
medvédnica -e ž (ẹ̑) medvedji brlog: medved je prišel iz medvednice
SSKJ
medvédov -a -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. nanašajoč se na medvede: medvedov brlog; biti oblečen v medvedovo kožo
  2. 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje
  3. 3. nar., v zvezi medvedova hruška plod gloga: nabirati medvedove hruške
    ●     poljud. medvedovi parkeljci ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen
SSKJ
právši -a -e prid. (ȃ) zastar. bolj pravi, pravilnejši: pravša pot do uspeha / ta razlaga se ji zdi pravša
    právše prisl.: moraš pravše ravnati z njo
    ●     zastar. tam je koča, pravše brlog pravzaprav
SSKJ
skriváški -a -o prid. (á) nanašajoč se na skrivače: skrivaška tolpa / skrivaško življenje / odkrili so skrivaški brlog
SSKJ
spomínjati -am nedov. (í) 
  1. 1. povzročati, da se komu kaj iz preteklosti znova pojavi v zavesti: to me spominja na nekdanje dni, star. nekdanjih dni; slika me bo povsod spominjala nanj / ekspr. njegova obleka je spominjala na boljše čase
  2. 2. delati, navadno z besedami, da kdo česa ne pozabi: spominjal jo je, kaj mora kupiti; ni ga rada spominjala na njegove dolžnosti / človeka spominjajo na njegov živalski izvor mnogi znaki in lastnosti / članek spominja na to, da se je treba pripraviti na setev opozarja
  3. 3. v zvezi z na biti tak, da se v zavesti povezuje z določenimi lastnostmi drugega: ti izrastki spominjajo na črve; ekspr. njegova soba spominja na brlog / to dekle me spominja na sestro
  4. 4. star. omenjati kaj, govoriti o čem: govornik je spominjal težke dni vojne; pisec spominja v članku velik mestni požar
    spomínjati se 
    1. 1. imeti v zavesti kako predstavo, misel, podatek o preteklosti: spominjati se matere, zastar. na mater; ni se spominjal, kdaj je prišel domov; dobro, medlo, natančno, živo se spominjati koga / kot se spominjate, je mikroskop sestavljen iz več leč; odkar se spominjam, živi v tej hiši
    2. 2. s premišljanjem obnavljati v spominu: polagoma se je spominjal, kaj so mu rekli / recite ji, da se je mnogokrat spominjam
    3. 3. knjiž. praznovati, obhajati: čez nekaj dni se bomo spominjali obletnice zmage; letos smo se spominjali pisateljeve stoletnice
    spominjáje: spominjaje se vseh podrobnosti, je pripovedoval o svoji mladosti
    spominjajóč -a -e: spominjajoč se teh dogodkov, se je zasmejal; obleka, spominjajoča na vrečo
    spomínjan -a -o: dogodki, spominjani v knjigi, so resnični
SSKJ
volčína -e [u̯č] ž (í) 
  1. 1. volčja koža: biti oblečen v volčino
  2. 2. volčje meso: jesti volčino
  3. 3. volčji brlog: volkulja ne lovi blizu volčine
SSKJ
vólčji -a -e [u̯č] prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na volkove: volčji mladič; volčje tuljenje / volčji brlog; volčje krdelo / volčja krutost
    // ekspr. zelo okruten, neusmiljen: človek volčje narave; imeti volčje srce
  2. 2. ekspr. zelo velik: jesti z volčjim tekom; čutiti volčjo lakoto
  3. 3. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po čem: biti volčji na gobe, meso / biti volčji na denar
  4. 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: volčji mraz; volčja zima / volčja tema
    ●     slabš. iti v volčji brlog v skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi; nar. volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; volčja noga preprosto orodje za vlamljanje; volčje žrelo prirojena preklana zgornja ustnica, zgornja čeljust in nebo z jezičkom
    ♦     bot. volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; etn. volčje noči po ljudskem verovanju dvanajst noči od božiča do svetih treh kraljev, ko se podi po zraku divja jaga, med katero so tudi ljudje, spremenjeni v volkove; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; lov. volčja jama jama, ki se napravi za lovljenje volkov; vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus; zool. volčji krempelj navadno zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psu
    vólčje prisl.: volčje lačen; volčje siv; po volčje tuliti
SSKJ
vólčnica -e [u̯č] ž (ọ̑) 
  1. 1. volčji brlog: iz volčnice se je prikazal volk
  2. 2. lov. volčja jama: loviti volkove v volčnice
SSKJ
vómbat -a m (ọ̑) zool. manjšemu medvedu podoben avstralski vrečar, ki rije po zemlji, Vombatus: brlog, rov vombata; kožuh vombata; neskl. pril.: vombat krzno
Število zadetkov: 24