- 1. bivališče zveri, zlasti v kaki votlini: medved se zavleče v svoj brlog; lisičji, volčji brlog / skrival se je po brlogih pred vojaščino / ekspr. čas je, da zlezem v svoj brlog v posteljo, na ležišče
- 2. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: živi v vlažnem kletnem brlogu
- 3. slabš. skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi: odkrili so razbojniški brlog / kvartopirski brlog
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. nanašajoč se na volkove: volčji mladič; volčje tuljenje / volčji brlog; volčje krdelo / volčja krutost
// ekspr. zelo okruten, neusmiljen: človek volčje narave; imeti volčje srce - 2. ekspr. zelo velik: jesti z volčjim tekom; čutiti volčjo lakoto
- 3. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po čem: biti volčji na gobe, meso / biti volčji na denar
- 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: volčji mraz; volčja zima / volčja tema
● slabš. iti v volčji brlog v skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi; nar. volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; volčja noga preprosto orodje za vlamljanje; volčje žrelo prirojena preklana zgornja ustnica, zgornja čeljust in nebo z jezičkom
♦ bot. volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; etn. volčje noči po ljudskem verovanju dvanajst noči od božiča do svetih treh kraljev, ko se podi po zraku divja jaga, med katero so tudi ljudje, spremenjeni v volkove; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; lov. volčja jama jama, ki se napravi za lovljenje volkov; vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus; zool. volčji krempelj navadno zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psu
- vólčje prisl.: volčje lačen; volčje siv; po volčje tuliti
// ekspr. zariti obraz v blazino, dlani tesno položiti na blazino, dlani
- zaríti se
- 1. z ritjem priti v kaj: črvi so se zarili v les; krt se pozimi zarije globoko v zemljo
// spraviti se v kako snov, kaj tesno obdajajočega: zaril se je v seno in zaspal / žabe se pred mrazom zarijejo v blato / ekspr.: pred zasledovalci se je zaril v grmovje; zariti se pod odejo / ekspr. medved se je zaril v brlog spravil
// ekspr. zaradi kake sile prodreti v kaj; zariniti se: drobci bombe so se zarili v glavo; krogle so se zarile v pod; pren. čudna misel se je zarila vanj; žalost se je zarila v njegovo dušo - 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zariti se v delo / zariti se v knjige
● ekspr. cesta se je zarila v polja bila je speljana čez polja; pog. letalo se je zarilo v hrib se zaletelo; ekspr. iz ozke doline smo se zarili v kanjon začeli hoditi, prodirati po njem
- zarít -a -o: prespal je, zarit v slamo; v hrib zarita vas; palica, zarita v sneg
- 1. s potegom, potegi narediti
- a) da je kaj trdno, tesno nameščeno in se ne more premikati: zategniti jermene, vrvi; zategniti obveze; zategniti pas na hlačah; preveč zategniti; zategniti in razrahljati / zategniti zavoro / zategniti vijak priviti
● ekspr. za več let (si) je moral zategniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju - b) da je kaj močno zavezano, zadrgnjeno: zategniti vozel, zanko / zategniti si kravato
- a) da je kaj trdno, tesno nameščeno in se ne more premikati: zategniti jermene, vrvi; zategniti obveze; zategniti pas na hlačah; preveč zategniti; zategniti in razrahljati / zategniti zavoro / zategniti vijak priviti
- 2. nar., s prislovnim določilom potegniti: zategniti voz pod streho
// zapeljati, odpeljati: z avtomobilom jih je zategnil v mesto - 3. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov narediti, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zategniti glas e; trobentač je zadnji ton zategnil
// ekspr. reči, povedati kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: naveličano, užaljeno zategniti / zategniti po dolenjsko / kaj naj pa jaz delam, je zategnil - 4. ekspr. z zateglimi glasovi se oglasiti: ko so jih slišali, so zategnili še fantje v vasi / harmonika je zategnila in utihnila
// s takimi glasovi naznaniti: sirene so zategnile konec delavnika
- zategníti se in zatégniti se ekspr.
- 1. s prislovnim določilom s težavo priti, navadno na miren, varen kraj: ranjena žival se je zategnila v grmovje
// iti, namestiti se kam in tam dalj časa vztrajati: zategnil se je na posteljo in zaspal / medved se čez zimo zategne v brlog - 2. trajati dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: dela so se precej zategnila
// začeti se, uresničiti se pozneje, kot se predvideva, pričakuje: vrnitev domov se je zaradi slabega vremena zategnila
- zatégnjen -a -o: zategnjen pas; zategnjena govorica; zategnjene zavore
● ekspr. zategnjeni odnosi napeti; prisl.: pes je zategnjeno zalajal
♦ muz. zategnjeno označba za hitrost izvajanja lento
- 1. z vlečenjem spraviti kaj kam: zavleči deblo do ceste, na tovornjak; zavleči truplo v goščavo / ekspr.: fantje so ga zavlekli v gozd in pretepli; zavleči ujetega v zapor
- 2. ekspr., s prislovnim določilom spraviti koga kam, navadno brez njegove privolitve: zavleči prijatelja na koncert / zavleči koga v pogubo, prevaro / zavleči deželo v vojni spopad
- 3. narediti, povzročiti, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: zavleči pogovor, spanje / nepredvidene težave so zavlekle dograditev šole; zavleči študij za eno leto
// narediti, povzročiti, da se kaj začne, uresniči pozneje, kot se predvideva, pričakuje: njegovo izvolitev so zavlekli; zavleči odhod, z odhodom; obisk, plačilo so zavlekli do jeseni / zima je dela na polju zavlekla - 4. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov narediti, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zavleči glas e; violinist je zven preveč zavlekel
// ekspr. reči, povedati kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: ne vem, kaj hočeš, je brez zanimanja zavlekel / zavleči po dolenjsko - 5. nar. zabranati: zavleči seme; posejal je in zavlekel / zavleči z brano
- 6. etn. povleči, vstaviti domači živali skozi kožo kako zelišče za zdravilo: zavleči bolni svinji teloh / zavleči žival s telohom
● zavleči črto povleči jo bolj daleč, kot se predvideva, pričakuje; pog. luknjo na komolcu je kar zavlekla zašila tako, da ni nadomestila raztrganega dela pletenine, tkanine; ekspr. zavleči ustnice v nasmeh s potegnitvijo robov počasi raztegniti; ekspr. vse, kar dobi, zavleče k njim odnese, znosi
- zavléči se
- 1. ekspr., s prislovnim določilom s težavo priti, navadno na miren, varen kraj: alpinist se je zavlekel pod previs; ranjenec se je zavlekel med skale
// iti, namestiti se kam in tam dalj časa vztrajati: zavlekel se je v kot in molčal; nihče ne ve, kam se je zavlekel / medved se čez zimo zavleče v brlog / gost mrak se je zavlekel med hiše; pren. nemir se mu zavleče v dušo - 2. trajati dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: sestanek se je zavlekel / dela so se zavlekla v pomlad
// začeti se, uresničiti se pozneje, kot se predvideva, pričakuje: objava razpisa delovnega mesta se je iz objektivnih razlogov zavlekla; začetek predavanj se je nekoliko zavlekel
● ekspr. nebo se je zavleklo z oblaki se je počasi zakrilo
- zavléčen -a -o: zavlečen pisk vlaka; njiva je bila posejana in zavlečena; ozirati se v zavlečeno nebo; prisl.: govoril je počasi in zavlečeno
- 1. nanašajoč se na lisice: košat lisičji rep; lisičja dlaka; lisičje bevskanje, lajanje / lisičje krzno / lisičji brlog / lisičja kučma
// tak kot pri lisici: glava te živali je lisičja / ekspr. imeti lisičji obraz - 2. ekspr. zvit, prebrisan: on je ves lisičji / lisičji nasmeh, pogled; njegove lisičje oči
● lisičji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom
♦ bot. lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje
- lisíčje prisl.: lisičje se zasmejati; (po) lisičje se je izmuznil; lisičje rjav; biti lisičje zvit
- 1. postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni: od udarca mu je zatekel obraz; noge so mu spet zatekle
- 2. ekspr. dobiti, ujeti: zateči koga pri kraji / nekdo ga je zatekel, ko je vrgel kamen v okno / mi lahko poveste, kje ga zatečem dobim, najdem
// bili so še daleč od doma, ko jih je zatekla noč se je znočilo; sredi dela ga je zatekla smrt je umrl; vojna jih je zatekla v Ameriki ko se je začela vojna, so bili v Ameriki
- zatêči se s prislovnim določilom
- 1. priti kam z namenom izogniti se čemu nevarnemu, nezaželenemu, neprijetnemu: srna se je zatekla med grmovje; pred dežjem so se zatekli pod streho; medved se je pred lovci zatekel v brlog; še v pravem času se je zatekel v skrivališče; kam se bomo zatekli ob napadu / ekspr. pred težavami se je zatekel v svoj sanjski svet
- 2. priti h komu z namenom dobiti pomoč, podporo: v stiski se zateči h komu; ko sem bil žalosten, sem se zatekel k materi / zateči se pod zaščito močnejšega; zateči se v varstvo koga
● ekspr. zatekel sem se k laži zlagal sem se; ekspr. včasih se je treba zateči k drugim pripomočkom jih je treba uporabiti
- zatékel -êkla -o: zatekle noge; zatekle veke
- zatečèn -êna -o: ima rdeče in zatečene roke
● publ. zatečeno stanje dejansko
- 1. nanašajoč se na medvede: medvedov brlog; biti oblečen v medvedovo kožo
- 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje
- 3. nar., v zvezi medvedova hruška plod gloga: nabirati medvedove hruške
● poljud. medvedovi parkeljci ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen
- právše prisl.: moraš pravše ravnati z njo
● zastar. tam je koča, pravše brlog pravzaprav
- 1. povzročati, da se komu kaj iz preteklosti znova pojavi v zavesti: to me spominja na nekdanje dni, star. nekdanjih dni; slika me bo povsod spominjala nanj / ekspr. njegova obleka je spominjala na boljše čase
- 2. delati, navadno z besedami, da kdo česa ne pozabi: spominjal jo je, kaj mora kupiti; ni ga rada spominjala na njegove dolžnosti / človeka spominjajo na njegov živalski izvor mnogi znaki in lastnosti / članek spominja na to, da se je treba pripraviti na setev opozarja
- 3. v zvezi z na biti tak, da se v zavesti povezuje z določenimi lastnostmi drugega: ti izrastki spominjajo na črve; ekspr. njegova soba spominja na brlog / to dekle me spominja na sestro
- 4. star. omenjati kaj, govoriti o čem: govornik je spominjal težke dni vojne; pisec spominja v članku velik mestni požar
- spomínjati se
- 1. imeti v zavesti kako predstavo, misel, podatek o preteklosti: spominjati se matere, zastar. na mater; ni se spominjal, kdaj je prišel domov; dobro, medlo, natančno, živo se spominjati koga / kot se spominjate, je mikroskop sestavljen iz več leč; odkar se spominjam, živi v tej hiši
- 2. s premišljanjem obnavljati v spominu: polagoma se je spominjal, kaj so mu rekli / recite ji, da se je mnogokrat spominjam
- 3. knjiž. praznovati, obhajati: čez nekaj dni se bomo spominjali obletnice zmage; letos smo se spominjali pisateljeve stoletnice
- spominjáje: spominjaje se vseh podrobnosti, je pripovedoval o svoji mladosti
- spominjajóč -a -e: spominjajoč se teh dogodkov, se je zasmejal; obleka, spominjajoča na vrečo
- spomínjan -a -o: dogodki, spominjani v knjigi, so resnični
- 1. jazbečji brlog: spustiti psa v jazbino; pren., slabš. izvleči sodrgo iz njenih jazbin
- 2. slabš. slabo, neprimerno stanovanje: stlačili so jih v umazano jazbino
- 3. nav. ekspr. skrivališče, zaklonišče, bunker: kopati jarke in jazbine
// ekspr. tak kot pri levu: pokazal je levji pogum; bil je plečat človek z levjo glavo; ponosen je na svojo levjo grivo
● ekspr. no, kdo si upa v levji brlog k pomembnemu človeku, ki se ga vsi bojijo; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; ekspr. pri dobičku je pograbil levji delež vzel si je največji del dobička; publ. levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge ima največ zaslug za uspeh; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom
♦ šport. levji skok skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej; preval letno
- 1. lisičji brlog: lisica se je skrila v lisičino; vhod v lisičino
// ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: prav dobro sta se počutila v svoji varni lisičini - 2. redko lisičje krzno: ovratnik iz lisičine
● ekspr. napraviti komu medvedjo uslugo napraviti komu kaj, kar mu bolj škoduje, kot koristi; poljud. medvedji parkeljci ali medvedje tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva
- medvédje prisl.: medvedje je zagodrnjal; prav po medvedje se je prestopal; medvedje močen
- 1. volčja koža: biti oblečen v volčino
- 2. volčje meso: jesti volčino
- 3. volčji brlog: volkulja ne lovi blizu volčine
- 1. volčji brlog: iz volčnice se je prikazal volk
- 2. lov. volčja jama: loviti volkove v volčnice
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »