Fran > SSKJ

1. 1. bivališče zveri, zlasti v kaki votlini: medved se zavleče v svoj brlog; lisičji, volčji brlog / skrival se je po brlogih pred vojaščino / ekspr. čas je, da zlezem v svoj brlog v posteljo, na ležišče
2. 2. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: živi v vlažnem kletnem brlogu
3. 3. slabš. skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi: odkrili so razbojniški brlog / kvartopirski brlog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. nanašajoč se na volkove: volčji mladič; volčje tuljenje / volčji brlog; volčje krdelo / volčja krutost
   // ekspr. zelo okruten, neusmiljen: človek volčje narave; imeti volčje srce
2. 2. ekspr. zelo velik: jesti z volčjim tekom; čutiti volčjo lakoto
3. 3. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po čem: biti volčji na gobe, meso / biti volčji na denar
4. 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: volčji mraz; volčja zima / volčja tema
   ● slabš. iti v volčji brlog v skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi; nar. volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; volčja noga preprosto orodje za vlamljanje; volčje žrelo prirojena preklana zgornja ustnica, zgornja čeljust in nebo z jezičkom
   ♦ bot. volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; etn. volčje noči po ljudskem verovanju dvanajst noči od božiča do svetih treh kraljev, ko se podi po zraku divja jaga, med katero so tudi ljudje, spremenjeni v volkove; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; lov. volčja jama jama, ki se napravi za lovljenje volkov; vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus; zool. volčji krempelj navadno zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psu

vólčje prisl.: volčje lačen; volčje siv; po volčje tuliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zaríti se 
1. 1. z ritjem priti v kaj: črvi so se zarili v les; krt se pozimi zarije globoko v zemljo
   // spraviti se v kako snov, kaj tesno obdajajočega: zaril se je v seno in zaspal / žabe se pred mrazom zarijejo v blato / ekspr.: pred zasledovalci se je zaril v grmovje; zariti se pod odejo / ekspr. medved se je zaril v brlog spravil
   // ekspr. zaradi kake sile prodreti v kaj; zariniti se: drobci bombe so se zarili v glavo; krogle so se zarile v pod; pren. čudna misel se je zarila vanj; žalost se je zarila v njegovo dušo
2. 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zariti se v delo / zariti se v knjige
   ● ekspr. cesta se je zarila v polja bila je speljana čez polja; pog. letalo se je zarilo v hrib se zaletelo; ekspr. iz ozke doline smo se zarili v kanjon začeli hoditi, prodirati po njem

zarít -a -o: prespal je, zarit v slamo; v hrib zarita vas; palica, zarita v sneg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. s potegom, potegi narediti
   1. a) da je kaj trdno, tesno nameščeno in se ne more premikati: zategniti jermene, vrvi; zategniti obveze; zategniti pas na hlačah; preveč zategniti; zategniti in razrahljati / zategniti zavoro / zategniti vijak priviti
      ● ekspr. za več let (si) je moral zategniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju
   2. b) da je kaj močno zavezano, zadrgnjeno: zategniti vozel, zanko / zategniti si kravato
2. 2. nar., s prislovnim določilom potegniti: zategniti voz pod streho
   // zapeljati, odpeljati: z avtomobilom jih je zategnil v mesto
3. 3. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov narediti, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zategniti glas e; trobentač je zadnji ton zategnil
   // ekspr. reči, povedati kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: naveličano, užaljeno zategniti / zategniti po dolenjsko / kaj naj pa jaz delam, je zategnil
4. 4. ekspr. z zateglimi glasovi se oglasiti: ko so jih slišali, so zategnili še fantje v vasi / harmonika je zategnila in utihnila
   // s takimi glasovi naznaniti: sirene so zategnile konec delavnika

zategníti se in zatégniti se ekspr.  
1. 1. s prislovnim določilom s težavo priti, navadno na miren, varen kraj: ranjena žival se je zategnila v grmovje
   // iti, namestiti se kam in tam dalj časa vztrajati: zategnil se je na posteljo in zaspal / medved se čez zimo zategne v brlog
2. 2. trajati dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: dela so se precej zategnila
   // začeti se, uresničiti se pozneje, kot se predvideva, pričakuje: vrnitev domov se je zaradi slabega vremena zategnila

zatégnjen -a -o: zategnjen pas; zategnjena govorica; zategnjene zavore
● ekspr. zategnjeni odnosi napeti; prisl.: pes je zategnjeno zalajal
♦ muz. zategnjeno označba za hitrost izvajanja lento

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. z vlečenjem spraviti kaj kam: zavleči deblo do ceste, na tovornjak; zavleči truplo v goščavo / ekspr.: fantje so ga zavlekli v gozd in pretepli; zavleči ujetega v zapor
2. 2. ekspr., s prislovnim določilom spraviti koga kam, navadno brez njegove privolitve: zavleči prijatelja na koncert / zavleči koga v pogubo, prevaro / zavleči deželo v vojni spopad
3. 3. narediti, povzročiti, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: zavleči pogovor, spanje / nepredvidene težave so zavlekle dograditev šole; zavleči študij za eno leto
   // narediti, povzročiti, da se kaj začne, uresniči pozneje, kot se predvideva, pričakuje: njegovo izvolitev so zavlekli; zavleči odhod, z odhodom; obisk, plačilo so zavlekli do jeseni / zima je dela na polju zavlekla
4. 4. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov narediti, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zavleči glas e; violinist je zven preveč zavlekel
   // ekspr. reči, povedati kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: ne vem, kaj hočeš, je brez zanimanja zavlekel / zavleči po dolenjsko
5. 5. nar. zabranati: zavleči seme; posejal je in zavlekel / zavleči z brano
6. 6. etn. povleči, vstaviti domači živali skozi kožo kako zelišče za zdravilo: zavleči bolni svinji teloh / zavleči žival s telohom
   ● zavleči črto povleči jo bolj daleč, kot se predvideva, pričakuje; pog. luknjo na komolcu je kar zavlekla zašila tako, da ni nadomestila raztrganega dela pletenine, tkanine; ekspr. zavleči ustnice v nasmeh s potegnitvijo robov počasi raztegniti; ekspr. vse, kar dobi, zavleče k njim odnese, znosi

zavléči se 
1. 1. ekspr., s prislovnim določilom s težavo priti, navadno na miren, varen kraj: alpinist se je zavlekel pod previs; ranjenec se je zavlekel med skale
   // iti, namestiti se kam in tam dalj časa vztrajati: zavlekel se je v kot in molčal; nihče ne ve, kam se je zavlekel / medved se čez zimo zavleče v brlog / gost mrak se je zavlekel med hiše; pren. nemir se mu zavleče v dušo
2. 2. trajati dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: sestanek se je zavlekel / dela so se zavlekla v pomlad
   // začeti se, uresničiti se pozneje, kot se predvideva, pričakuje: objava razpisa delovnega mesta se je iz objektivnih razlogov zavlekla; začetek predavanj se je nekoliko zavlekel
   ● ekspr. nebo se je zavleklo z oblaki se je počasi zakrilo

zavléčen -a -o: zavlečen pisk vlaka; njiva je bila posejana in zavlečena; ozirati se v zavlečeno nebo; prisl.: govoril je počasi in zavlečeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. nanašajoč se na lisice: košat lisičji rep; lisičja dlaka; lisičje bevskanje, lajanje / lisičje krzno / lisičji brlog / lisičja kučma
   // tak kot pri lisici: glava te živali je lisičja / ekspr. imeti lisičji obraz
2. 2. ekspr. zvit, prebrisan: on je ves lisičji / lisičji nasmeh, pogled; njegove lisičje oči
   ● lisičji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom
   ♦ bot. lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje

lisíčje prisl.: lisičje se zasmejati; (po) lisičje se je izmuznil; lisičje rjav; biti lisičje zvit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni: od udarca mu je zatekel obraz; noge so mu spet zatekle
2. 2. ekspr. dobiti, ujeti: zateči koga pri kraji / nekdo ga je zatekel, ko je vrgel kamen v okno / mi lahko poveste, kje ga zatečem dobim, najdem
   // bili so še daleč od doma, ko jih je zatekla noč se je znočilo; sredi dela ga je zatekla smrt je umrl; vojna jih je zatekla v Ameriki ko se je začela vojna, so bili v Ameriki

zatêči se s prislovnim določilom  
1. 1. priti kam z namenom izogniti se čemu nevarnemu, nezaželenemu, neprijetnemu: srna se je zatekla med grmovje; pred dežjem so se zatekli pod streho; medved se je pred lovci zatekel v brlog; še v pravem času se je zatekel v skrivališče; kam se bomo zatekli ob napadu / ekspr. pred težavami se je zatekel v svoj sanjski svet
2. 2. priti h komu z namenom dobiti pomoč, podporo: v stiski se zateči h komu; ko sem bil žalosten, sem se zatekel k materi / zateči se pod zaščito močnejšega; zateči se v varstvo koga
   ● ekspr. zatekel sem se k laži zlagal sem se; ekspr. včasih se je treba zateči k drugim pripomočkom jih je treba uporabiti

zatékel -êkla -o: zatekle noge; zatekle veke

zatečèn -êna -o: ima rdeče in zatečene roke
● publ. zatečeno stanje dejansko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. nanašajoč se na medvede: medvedov brlog; biti oblečen v medvedovo kožo
2. 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje
3. 3. nar., v zvezi medvedova hruška plod gloga: nabirati medvedove hruške
   ● poljud. medvedovi parkeljci ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

právše prisl.: moraš pravše ravnati z njo
● zastar. tam je koča, pravše brlog pravzaprav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. povzročati, da se komu kaj iz preteklosti znova pojavi v zavesti: to me spominja na nekdanje dni, star. nekdanjih dni; slika me bo povsod spominjala nanj / ekspr. njegova obleka je spominjala na boljše čase
2. 2. delati, navadno z besedami, da kdo česa ne pozabi: spominjal jo je, kaj mora kupiti; ni ga rada spominjala na njegove dolžnosti / človeka spominjajo na njegov živalski izvor mnogi znaki in lastnosti / članek spominja na to, da se je treba pripraviti na setev opozarja
3. 3. v zvezi z na biti tak, da se v zavesti povezuje z določenimi lastnostmi drugega: ti izrastki spominjajo na črve; ekspr. njegova soba spominja na brlog / to dekle me spominja na sestro
4. 4. star. omenjati kaj, govoriti o čem: govornik je spominjal težke dni vojne; pisec spominja v članku velik mestni požar

spomínjati se 
1. 1. imeti v zavesti kako predstavo, misel, podatek o preteklosti: spominjati se matere, zastar. na mater; ni se spominjal, kdaj je prišel domov; dobro, medlo, natančno, živo se spominjati koga / kot se spominjate, je mikroskop sestavljen iz več leč; odkar se spominjam, živi v tej hiši
2. 2. s premišljanjem obnavljati v spominu: polagoma se je spominjal, kaj so mu rekli / recite ji, da se je mnogokrat spominjam
3. 3. knjiž. praznovati, obhajati: čez nekaj dni se bomo spominjali obletnice zmage; letos smo se spominjali pisateljeve stoletnice

spominjáje: spominjaje se vseh podrobnosti, je pripovedoval o svoji mladosti

spominjajóč -a -e: spominjajoč se teh dogodkov, se je zasmejal; obleka, spominjajoča na vrečo

spomínjan -a -o: dogodki, spominjani v knjigi, so resnični

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. jazbečji brlog: spustiti psa v jazbino; pren., slabš. izvleči sodrgo iz njenih jazbin
2. 2. slabš. slabo, neprimerno stanovanje: stlačili so jih v umazano jazbino
3. 3. nav. ekspr. skrivališče, zaklonišče, bunker: kopati jarke in jazbine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. lisičji brlog: lisica se je skrila v lisičino; vhod v lisičino
   // ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: prav dobro sta se počutila v svoji varni lisičini
2. 2. redko lisičje krzno: ovratnik iz lisičine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

medvédje prisl.: medvedje je zagodrnjal; prav po medvedje se je prestopal; medvedje močen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. volčja koža: biti oblečen v volčino
2. 2. volčje meso: jesti volčino
3. 3. volčji brlog: volkulja ne lovi blizu volčine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

1. 1. volčji brlog: iz volčnice se je prikazal volk
2. 2. lov. volčja jama: loviti volkove v volčnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.