Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
rúžiti -im nedov.
SSKJ²
snúditi -im nedov. (ú)
nar. koroško brskati, stikati2: po gospodarskem poslopju so snudili za novim plenom / žarometi so snudili po sosednjem hribu
SSKJ²
splèt spléta m (ȅ ẹ́)
1. kar je spleteno: splet niti, vrvi, žice / splet trstja, povezan s srobotom / lasje ji uhajajo iz spleta / knjiž. splet las kita
// kar se spleta, prepleta: koreninski splet; splet alg, gliv; pren., ekspr. izgubil se je v spletu hodnikov
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami: iskati, najti, objaviti informacije na spletu; brskati po spletu / svetovni splet
3. z rodilnikom skupek, celota med seboj povezanih stvari: splet dogodkov; splet naključij, okoliščin; splet problemov, vprašanj / njegova zgodba je splet verjetnosti in domišljije
4. anat. skupek prepletajočih se žil, živcev; pleksus: žilni, živčni splet
SSKJ²
stakljív tudi iztakljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. ki (rad) stika, išče: stakljiv otrok / požrešni in stakljivi vrabci
● ekspr. ima stakljive oči hitro vse opazi, vidi
    stakljívo tudi iztakljívo prisl.:
    stakljivo brskati med papirji
Pravopis
stakljívo nač. prisl. (í) poud. ~ brskati po pisarni
SSKJ²
surfati -am in sŕfati -am [sə̀rfati] nedov. (ə̏)
1. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi; jadrati na deski, deskati1: surfati in smučati na vodi
2. pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati: surfati po (svetovnem) spletu
Celotno geslo Frazemi
svêtli Frazemi s sestavino svêtli:
dajáti kàj na svêtlo, dáti kàj na svêtlo, prihájati na svêtlo, príti na svêtlo, správiti kàj na svêtlo
SSKJ²
šalobáriti -im nedov. (á ȃ)
nar. zahodno brskati, stikati2: šalobaril je po hiši
Celotno geslo Etimološki
šára -e ž
Celotno geslo Etimološki
šáriti šȃrim nedov.
Celotno geslo eSSKJ
ščúka ščúke samostalnik ženskega spola [ščúka]
    1. sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna; primerjaj lat. Esox
      1.1. ta žival kot hrana, jed
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika < pslov. *ščuka, verjetno iz *ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, morda iz ide. *skeu̯h2- ‛praskati, brskati, bezati’, tako kot stind. skáuti ‛brska, beza, moti’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
ščúka -e ž
Celotno geslo Etimološki
ščúrek -rka m
Celotno geslo Etimološki
štọ́rati štọ̑ram nedov.
Prekmurski
štovérjati -am nedov. brskati, natikati, vohljati: Tam Vourih vsze povszé preglejüje, stoverja KOJ 1848, 60; V-lüczkoj hi'si nestoverjaj KOJ 1845, 30; ino 'snyimi po Stajerszkom stoverjajo KOJ 1914, 11
Celotno geslo Etimološki
trȏskati -am nedov.
Celotno geslo eSSKJ
ùh medmet
    1. izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo s stanjem, ravnanjem koga
      1.1. izraža, da govorec občuti obžalovanje, nezadovoljstvo s svojim preteklim ravnanjem
    2. izraža, da govorec občuti zadrego, se obotavlja odgovoriti
    3. izraža, da govorec občuti veselje, zadovoljstvo
      3.1. izraža, da govorec občuti nostalgijo
      3.2. izraža, da govorec občuti olajšanje
      3.3. izraža, da govorec kaj občuduje
    4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
      4.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot nem. uh, angl. ooh
Jezikovna
Vezniki, povedkovniki ... kako jih najti v slovarju ali slovnici

Zelo me zanimajo slovenski vezniki, predvsem arhaični, zato me zelo zanima, kje bi lahko dostopal do kakšnega arhiva z njimi. Svojo srečo sem že preizkusil na portalu Fran.si in to neuspešno, našel pa nisem niti slovarja slovenskih veznikov, kot na primer že obstaja za členke. Zanima me naslednje: Najpomembneje, kje lahko najdem popoln seznam slovenskih veznikov vnesenih v Fran oz. če lahko v njem iščem tudi določeno besedno vrsto ter kako? In drugo, nekoliko nevmesno, če je raba povedkovnika kot besedne vrste še aktualna in zakaj se ne poučuje niti pri podrobnejšem pouku oblikoslovja v srednji šoli ter ali je sploh vnešena v učni načrt? In še, če je v pripravi nova izdaja slovenske slovnice oz. vsaj prenovljena verzija Toporišičeve, in zakaj jezik že tako dolgo ostaja brez resnih sprememb na tem področju? Se zadnjo, četrto izdajo še splača kupiti?

Celotno geslo Etimološki
zbŕskati – glej bŕskati
Število zadetkov: 79