Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

ponòr ponôra samostalnik moškega spola [ponòr]
    1. večja odprtina v kraških tleh, v katero ponika voda, zlasti reka
    2. ekspresivno izginotje, upad
    3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikalnica, ekspresivno ponikovalnica
    4. iz ekologije naravni ali umetni proces, pri katerem se iz ozračja odstranjujejo, odvzemajo toplogredni plini
      4.1. iz ekologije kar povzroča, omogoča ta proces
    5. iz elektrotehnike mesto, kjer nosilci naboja zapuščajo kanal
ETIMOLOGIJA: = srb. cslov. ponorъ, hrv., srb. pònor, češ. ponor ‛pogrezanje’ < pslov. *ponorъ iz *ponerti ‛potopiti se, pogrezniti se’ iz *nerti ‛potapljati se’ iz ide. *nerH-, kot litov. nérti ‛potapljati se’ - več ...
predvsèm členek [pretʍsèm] in [predusèm]
    1. izraža, poudarja, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu
      1.1. navadno v zvezi z in, pa poudarja pomembnost povedanega, zlasti kot dodatne utemeljitve za prej povedano
      1.2. izraža, poudarja omejitev, ki ni izključujoča
    2. zanikano, v zvezi s pa poudarja zavrnitev povedanega
ETIMOLOGIJA: iz pred vsem
Jezikovna
Pridevnika »borovničev« in »breskov«

Rad bi naročil borovnični/breskvin ali borovničev/breskov sok?

SSKJ²
pripeljáti -péljem tudi -ám dov., pripêlji pripeljíte; pripêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto: pripeljati potnike, tovor; pripeljal je voz listja domov; premog so mu pripeljali s kamionom; ko so ga pripeljali v bolnišnico, je bil že v nezavesti / avtobus je štirikrat pripeljal delavce; s katerim vlakom se boš pripeljal
// vozeč spraviti na določeno mesto: pripeljati avtomobil na servis, v garažo; pripelji voz sem
2. nepreh. premikajoč se priti: avtobus bo kmalu pripeljal; na postajo je pripeljal vlak
// priti vozeč vozilo: voznik je pripeljal s preveliko hitrostjo; ko je pripeljal mimo, je zatrobil
3. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: pripeljala je fanta domov; ženo in hčer bo pripeljal s seboj / pripeljati otroke iz vrtca; pripeljati učence na ogled muzeja; po dveurni hoji jih je pripeljal na vrh hriba / kažipot ga je pripeljal v gorsko vas
// narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom na določeno mesto: ukazal ga je pripeljati predse; večkrat pobegne, pa ga pripeljejo nazaj / pripeljite mi konja iz hleva priženite
// nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: lakota je pripeljala ptice bliže naselij; ljubezen ga je pripeljala pod njeno okno
4. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: prstni odtisi so jih pripeljali morilcu na sled / z dobrimi nasveti ga je pripeljal do pravilne rešitve / kaj te je pripeljalo na to misel
5. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: brezdelje ga je pripeljalo v revščino; goljufanje ga je pripeljalo v težaven položaj / boemsko življenje ga je pripeljalo v smrt
// narediti, povzročiti nastop stanja, dejanja, kot ga določa samostalnik: žalitve so pripeljale do prepira, tožbe / vse to je pripeljalo do vojne / publ. pogovori so pripeljali do podpisa skupne izjave po pogovorih so dali skupno izjavo
// narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: tako sklepanje je pripeljalo do absurda; pripeljati dogajanje do največje napetosti
● 
publ. četrta etapa dirke jih je pripeljala na gorsko sedlo v četrti etapi dirke so prišli na gorsko sedlo; ekspr. kaj te je pripeljalo k nam zakaj, s kakšnim namenom si prišel; publ. taka politika jih je pripeljala v družbo neuvrščenih zaradi take politike so se vključili med neuvrščene države; pog. pripeljati komu klofuto dati komu klofuto; pog. tako mu je pripeljal, da se je kar zasukal močno ga je udaril; ko je pripeljal ženo v hišo, je začel delati po svoje ko se je poročil (na dom); ekspr. le kam bo to pripeljalo to se ne bo dobro končalo; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ljubezen do petja ga je pripeljala k zboru zaradi nje se mu je pridružil
    pripeljáti se ekspr.
    prileteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: divji petelin se je pripeljal na bukev
    ● 
    padel je po strmini in se pripeljal prav v dolino pridrsel
    pripelján -a -o:
    do absurda pripeljan spor; pripeljano blago; to je pripeljano od drugod
SSKJ²
prirásti -rástem in -rásem dov., prirásel in prirástel (á)
1. z rastjo postati večji
a) po obsegu, količini: to drevo je letos le malo priraslo / sekati v gozdovih več kot priraste
b) po teži: v dveh mesecih biki niso skoraj nič prirasli
// povečati se, pomnožiti se z novimi osebki: čreda je čez poletje prirasla za nekaj telet / v zadnjem letu je prebivalstvo precej priraslo
// dodatno, zraven zrasti: posekal je drevesa, ki so prirasla / ekspr. v trgu so v teh letih prirasle nove hiše so jih postavili
2. rastoč seči kam: trta je prirasla do vrha strehe / ekspr. brada kralja Matjaža je že sedemkrat prirasla okoli mize se rastoč ovila
// rastoč priti, pojaviti se iz česa: iz zemlje je prirasla vrtnica / prvi zob mu je že prirasel iz čeljusti
    prirásti se 
    z rastjo postati povezan, združen s čim: mišica se priraste na kost; odrezani prst se je že prirasel / bršljan se je prirasel na drevo
    ● 
    ekspr. fant jim je kmalu prirasel k srcu vzljubili so ga; ekspr. ti kraji so mu prirasli k srcu rad zahaja vanje, živi v njih; obstal je, kakor bi k tlom prirasel mirno, nepremično; šalj. duša se mu je prirasla kljub starosti še ne bo kmalu umrl
    priráščen -a -o:
    bukev je trdno priraščena na skalo
     
    ekspr. ta pa nima priraščenega jezika spretno in veliko govori
     
    med. priraščeni jezik; priraščena pljuča; 
prim. prirasel
Pravopis
priráščen -a -o (ȃ) na kaj na skalo ~a bukev
priráščeni -a -o (ȃ) zdrav. ~ jezik
priráščenost -i ž, pojm. (ȃ)
SSKJ²
pritlíkavje -a s (í)
ekspr. nizko drevje, grmovje: sredi pritlikavja raste mogočna bukev / gozdno pritlikavje
SSKJ²
razvêjati1 -am dov. (ȇ)
razvejiti: nekatere rastline razvejajo korenine tik pod površjem / deblo se razveja / medicina se je v teh letih zelo razvejala
    razvêjan -a -o:
    jelen ima velike razvejane rogove; razvejana bukev; razvejano telefonsko omrežje
     
    min. razvejani kristali kristali, ki imajo vejasto obliko
SSKJ²
rdečelísten -tna -o prid. (ȋ)
ki ima rdeče liste: rdečelisten grm
 
vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus sylvatica var. purpurea
Pravopis
rdečelísten -tna -o (ȋ) ~ grm
rdečelístni -a -o (ȋ) ~a bukev
Botanika
sestojetvórna rastlínska vŕsta -e -e -e ž
Pravopis
sklédičnica -e tudi skledíčnica -e ž (ẹ́; ȋ) rastl. bukev, hrast in druge ~e
SSKJ²
spodbelíti in spodbéliti -im dov. (ī ẹ́)
gozd. podbeliti: spodbeliti bukev
Botanika
sredogôrska rastlínska vŕsta -e -e -e ž
Pleteršnik
šíba, f. 1) die Gerte, die Ruthe; šiba novo mašo poje = ohne Zucht keine Erziehung, wo Zucht, da Ehre; skozi šibe dirjati, Spießruthen laufen, Jurč.; — božja šiba, die Geißel Gottes; — die Stange: železo v šibah, Stangeneisen, Cig.; — 2) ein schlanker, stehender Baum, Notr.; pos. = bukev, Notr.
Celotno geslo Frazemi
tòp Frazemi s sestavino tòp:
izstrelíti kot iz tôpa, odgovoríti kot iz tôpa, spáti kot tòp, s topôvi na vrábce stréljati, ustrelíti kot iz tôpa, z vsèmi topôvi
Botanika
tŕdi lés -ega -á m
Pleteršnik
tr̀š, tŕša, m. 1) der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., Gor.; trše iztrebiti, SlN.; — der Stamm, Mur., Gor.; — = bukev, kateri so veje obsekane, Idrija; drži se kakor bukov trš, Zv.; — pravi t. je, er ist ein wahrer Klotz, Cig.; — 2) ein verkrüppelter, im Wachsen zurückgebliebener, strauchartiger Baum, C., Svet. (Rok.); s smrekovim tršem dimnik ometati, Vod. (Izb. sp.); — der Strauch, Ben.-Kl.; — 3) der Rebenkopf, Mariborska ok.-C.; — 4) der Rumpf des menschlichen Körpers, Mur., V.-Cig.; — 5) die Buche, Črni Vrh-M.; die Rothbuche, Notr.-Cig.
SSKJ²
vèčstoléten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
1. star več sto let: večstoletna bukev
2. ki traja več sto let: večstoletno zatiranje
Pravopis
vèčstoléten -tna -o (ȅẹ̑) ~a bukev
vèčstolétnost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
Število zadetkov: 92