Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
      1.1. samec te živali
    2. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad
    3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
    4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...
Celotno geslo eSSKJ
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
      1.1. samica te živali
    2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
    3. ekspresivno privlačna ženska
    4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
Celotno geslo eSSKJ
zamijávkati zamijávkam dovršni glagol [zamijáu̯kati]
    1. oglasiti se z visokim, zateglim glasom, značilnim za mačko
      1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
      1.2. ekspresivno reči, povedati s temu podobnim glasom
    2. slabšalno izraziti nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
FRAZEOLOGIJA: Če mački stopiš na rep, zamijavka.
ETIMOLOGIJA: ↑mijavkati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
búren1 -rna -o prid., búrnejši (ú ū)
zelo glasen: buren smeh; burni klici; sprejeli so ga z burnim ploskanjem
// poln nemira: burni časi, dogodki; imela je burno preteklost; burno življenje / bil je burne krvi
// ki naglo in živahno poteka: buren polet industrije / burna debata, polemika
    búrno prisl.:
    srce mu burno bije; burno sta se pozdravila
SSKJ²
búren2 -rna -o prid. (ȗ)
star. poln burje, vetroven: burno in mrzlo vreme
SSKJ²
frenétičen -čna -o prid. (ẹ́)
knjiž. buren1, hrupen: frenetičen aplavz; frenetičen smeh; frenetično žvižganje
// divji, razbrzdan: frenetičen ples / frenetično navdušenje
    frenétično prisl.:
    frenetično vzklikati
SSKJ²
pompózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. razkošen, sijajen: priredili so mu pompozen sprejem; njuna poroka je bila zelo pompozna / ogledovali so si staro, pompozno hišo
// veličasten, mogočen: pompozen spomenik / pompozen človek / govoril je s pompoznim glasom
// hrupen, buren1: pompozna reklama
    pompózno prisl.:
    pompozno dekorativna scena
SSKJ²
prebúren -rna -o prid.(ú ū)
preveč buren, hrupen: preburen ženski smeh ni prijeten / to so preburni časi za kaj takega
    prebúrno prisl.:
    preburno ji bije srce, da bi mogla mirno odgovoriti; preburno reagirati
SSKJ²
razbúrkati -am dov. (ȗ)
narediti razgibano, valovito: burja je razburkala morje; proti večeru se je morje razburkalo
// ekspr. vznemiriti, razvneti: knjiga bo razburkala javnost; novica je razburkala vaščane / doživetje je razburkalo njegovo domišljijo
    razbúrkan -a -o
    deležnik od razburkati: razburkano morje
    // ekspr. nemiren, buren1: razburkani časi / razburkano življenje
SSKJ²
viháren -rna -o prid. (á ā)
1. nanašajoč se na vihar: viharni sunki; viharni vrtinec / viharni veter / viharen dan; viharno obdobje / viharno vreme / viharno morje / viharno ozračje
2. ekspr. zelo hiter, živahen: viharen ples / viharen razvoj tehnike
3. ekspr. zelo močen, silovit: viharno ploskanje / viharno navdušenje / viharna čustva
4. ekspr. poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov; nemiren, buren1: viharni časi / viharno življenje
5. ekspr. čustveno neuravnovešen, razburljiv: viharen fant / viharen značaj
● ekspr. viharna razprava ostra
    vihárno prisl.:
    viharno govoriti, spodbujati; viharno ploskati nastopajočim / v povedni rabi jutri bo vroče in viharno
SSKJ²
vzbúrkati -am dov. (ȗ)
narediti razgibano, valovito: močen veter je vzburkal jezersko gladino
// ekspr. vznemiriti, razvneti: novica je vzburkala javnost; stavka je vzburkala delavstvo / dekle je vzburkalo njegova čustva
    vzbúrkati se 
    postati razgiban, valovit: proti večeru se je morje vzburkalo / v kratkem času so se okrog nas vzburkali valovi
    vzbúrkan -a -o
    deležnik od vzburkati: preveč je vzburkan, zato potrpite; vzburkano morje
    // ekspr. nemiren, buren1: vzburkani časi

Slovenski pravopis

Pravopis
búren1 -rna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~o ploskanje
búrnost -i ž, pojm. (ú)
Pravopis
búren2 -rna -o; bolj ~ (ȗ) star. vetroven: ~o vreme
búrnost -i ž, pojm. (ȗ) star. vetrovnost

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
búren1 -rna -o prid.
GLEJ SINONIM: bučen, dramatičen, razburljiv, razgiban
Celotno geslo Sinonimni
búren2 -rna -o prid.
GLEJ SINONIM: burjast

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
jéza Frazemi s sestavino jéza:
bíti hítre jéze, bíti nágle jéze, bléd od jéze, kúhati jézo [na kóga/kàj], peníti se od jéze, píhati od jéze, pozelenéti od jéze, prebledéti od jéze, rdèč od jéze, strésati jézo na kóga/kàj, strésti jézo na kóga/kàj, zardéti od jéze, zelèn od jéze, zelenéti od jéze
Celotno geslo Frazemi
reákcija Frazemi s sestavino reákcija:
verížna reákcija

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
búren – glej būriti
Celotno geslo Etimološki
būriti -im nedov.
Število zadetkov: 24