Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
camera obscura camere obscure [kámera opskúraž (ȃ, ȗ)
fiz. zaprt prostor, v katerega prihajajo žarki skozi majhno odprtino in napravijo sliko na nasprotni steni: napraviti poskus s camero obscuro

Slovenski pravopis

Pravopis
cámera obscúra -e -e [kamera obskura] ž (ȃ ȗ); gl. kamera obskura

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
kabarẹ̑t -a m
Celotno geslo Etimološki
kȃmera -e ž
Celotno geslo Etimološki
kamerȃd -a m
Celotno geslo Etimološki
kȃmra -e ž
Celotno geslo Etimološki
kọ̑mora -e ž

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
svẹtlíca, f. 1) das glänzende Haar der Schafe, C.; — 2) der Jupiterstern, Blc.-C.; — 3) die camera lucida (phys.), Cig. (T.); — 4) das Johanniswürmchen, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.); — 5) eine Art dicke, süße Birne, C., Notr.; — eine Art Apfel, Mur., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); der Taffetapfel, C.; — das Bergwohlverleih (arnica montana), C., Medv. (Rok.); — 6) die Blende (min.), Cig. (T.); srebrnata s., die Silberblende, Cig. (T.); cinkova s., die Zinkblende, živosrebrna s. = cinober, Erj. (Min.).
Pleteršnik
təmníca, f. 1) die Finsternis, die Dunkelheit, Jan., Valj. (Rad); ajdje leže v globokih temnicah, Trub.; Od oči so tudi meni se uzdignile temnice, Preš.; — 2) eine dunkle Zelle, Cig., DZ.; — die optische Dunkelkammer (camera obscura), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — ein dunkler Kerker; — 3) pl. temnice: kraj na onem svetu, kjer bivajo duše nekrščenih otrok, Staro Sedlo, Lašče-Erj. (Torb.).

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
bolta [bọ̑lta] samostalnik ženskega spola
  1. obok
  2. obokana soba
Celotno geslo Pohlin
hram [hrȃm hramȗ] samostalnik moškega spola

prostor za shranjevanje živil; kašča; shramba

PRIMERJAJ: hramba

Celotno geslo Pohlin
kambraš [kȃmbraš] samostalnik moškega spola

vrsta tkanine

Celotno geslo Pohlin
kamra [kȃmra] samostalnik ženskega spola

soba, kamra

Celotno geslo Pohlin
tamra [tāmra] (tamara) samostalnik ženskega spola

jama za shranjevanje živil; zasipnica

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
cesarski prid.F8, aquilifer, eralduskateri ceſsarsku ẛnaminîe noſſi tega odlerja; camera imperialisCeſſarska pravdna hiſha; confiscarienu blagú h'Ceſſarski kamri potegniti; diplomaPapeshou oblaſtni lyſt, ali Ceſſarṡku piſmu, kateru kakovo múzh ima; imperiumpovela: tudi Ceſſarṡku vladanie: obláſt; jus civileméſtna pravda, deṡhelṡka ali ceſſarṡka pravda; lex CaesareaCeſſarṡka poſtava; praetorium ImperÿCeſſarṡka pravdna hiſha
Vorenc
gvelban del.F4, arcuatusv'kriven gvelban; camera, -aegvelbana kamra, prédal; fornicatus pariesena ſténa gvelbana; gabbathaen gvelban gank
Vorenc
kamra žF29, caldaria cellagorka kamra, ena paiṡhtiba; camera, -aegvelbana kamra, prédal; cellaṡkriuna kamra; fiscus regiskrailevi perhodik, ſhaz, kamra; gazophilacium, -jien Cerqueni ṡhtók, ena ſhazna kamra; libraria, -aekamra kir ſe buque hranio; propornigeonena kamra, ali gorki shtibilz per hiſhi; thesaurarium, -rÿſhazna kamra; zeta, -aehiſha, ali kamra
Vorenc
pravden prid.F8, bulentaen ſveitnik v'pravdni hiſhi; camera imperialisCeſſarska pravdna hiſha; instrumentum, -tiorodie, naredba, ſprava, perprava, pravdna piſma, vſá ṡhlaht piſma, s'katerimi ſe ṡviṡha, ali ṡkaṡhe; nefasti diespraṡniki, ṡaperti pravdni dnèvi, na katerih ſe praude ne darṡhè; praetorium, -rÿſodnîa, ali pravdna hiſha; praetorium imperÿCeſſarṡka pravdna hiſha; protocolon, vel protocolumméſtne, ali pravdne buque; tributoria actioenu pravdnu djanîe, kateru ſe naprei vṡame, ṡupar eniga, kateri prou ene rizhy ne reṡdily
Vorenc
predal mcamera, -aegvelbana kamra, prédal

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
kamra -e ž kamra, soba: s' eno gorezho glauno je bil s'ſvoje kamre rod. ed. ſtepu eno loterzo ǀ vſelej pred tvojo kamro tož. ed. en boben dershè ǀ vſaku jutru en slushabnik ie mogal v'njega Kamro tož. ed. priti ǀ v' tem sazhne enu ſtrashnu ropotajne v' Kamri mest. ed. te bolne ǀ kateri je bil zhes vſe nje shazne kamre tož. mn. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati, inu po vſeh kamrah mest. mn. reſtalat ← srvnem. kamer, kamere ← lat. camera ← gr. καμάρα ‛obok, svod, obokana soba, pokrit voz’; → kambra
Število zadetkov: 30