Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
gǫ́bovəc, -vca, m. 1) der Schwammspinner (liparis dispar), Erj. (Ž.); — 2) die Natterwurz, der Natterkopf (echium vulgare), Medv. (Rok.); — die Braunwurz (scrophularia canina), Kras, Rihenberk-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
harambȗc, m. die Hagebutte (rosa canina); tudi: harembuc, harempoc, Fr.-C.
Pleteršnik
kokọ̑ška, f. dem. kokoš; 1) das Hennchen; — 2) kokoške, Wasserhühner, Cig. (T.), Erj. (Ž.); plava kokoška, das Sultanshuhn (porphyrio hyacinthus), Erj. (Ž.); — 3) die Hundsrose (rosa canina), C.
Pleteršnik
máčeha, f. 1) die Stiefmutter; kolikor mačeh dobrih, toliko vran belih, Kras-Erj. (Torb.); — 2) das Stiefmütterchen (viola tricolor); — tudi: die Hundsrose (rosa canina), Cig.; — ein Auswuchs an den Dornen, die Dornrose, Cig.
Celotno geslo Pohlin
mačoha [máčoha] (mačeha2) samostalnik ženskega spola

grm šipek, LATINSKO: Rosa canina

Celotno geslo Pohlin
pasjak [pásjak] samostalnik moškega spola
  1. pasji iztrebek
  2. pasji zob
Vorenc
pasji prid., F23, appetentia canina, paſja poṡhreſhnoſt; canaria lappa, paſja trava; canicida, kateri pſsa vbye, paſji rabeln; canarius, caninus, paſji; caniculares, paſji dnevi; caninus, paſji; cistus, paſja roṡha; conyza, -ae, sive publicaria, paſje okú, letega ẛeliṡzha ſo ſhtiri ſorte, bolhè, inu ſtinize mory; cumilago, ṡeliṡzhe, ali paſje okú, od kateriga muhe zerkajo, erdrèſſen; cynifex, ena paſja muha; cynocephalia, -ae, enu ṡeliṡzhe, kakòr ena paſja glava; cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe; cynosorchis, podleiſſek, ali paſja jaiza, ṡeliṡzhe vezh ſort; dies caniculares, paſji dnèvi; etesiae, vétri v'paſjih dnèvih; latratus, -us, tu paſje lajanîe; millum, -li, vel millus, -li, tá jermen, ali pas pſam na vrati, paſje ogerlu; parra, -ae, ena tyza, katera ſe vſelei ob paſjih dnèvih ṡkrÿe; ricinus, -ni, en kloṡh, paſja vuṡh; rostrum canum, paſji gobiz; sirius, -rÿ, paſja ṡvéṡda; solanum, -ni, nozhna ſénza: paſje jagode, ṡeliṡzhe; trychnon, quae et strychnon, paſje jagode, ṡeliṡzhe
Pleteršnik
piškosŕba, f. die Hagebutte (rosa canina), Mik.
Vorenc
požrešnost ž, F9, appetentia canina, paſja poṡhreſhnoſt; comeſsatio, poṡhréſhnoſt, lebanîe; crapulari, pyanzhovati, poṡhréſhnoſti ſtrézhi, inu ſe podati; edacitas, -ti, poṡhréſhnoſt; gula, -ae, poṡhréſhnoſt; intemperantia, neṡmaſnoſt, poṡhreſhnoſt; liguritio, poṡhréſhnoſt, ṡhertje, lebanîe; profligator, ṡajedaviz, kateri je tú svoje s'poṡhréſhnoſtjo pregnal; voracitas, voratio, ṡhertje, poṡhreiſhnoſt
Pleteršnik
smrdę̑čəc, -čca, m. die Braunwurz (scrophularia canina), Povir (Kras)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
srbẹ̑vka, f. die Hagebutte (rosa canina), Kras-Cig., Jan., Štrek., SlN.
Pleteršnik
svȋnjəc, -njca, m. die Braunwurz (scrophularia canina), Lipa (Kras)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
ščípa 2., f. = ščipek, šipek, die Hundsrose (rosa canina), Drežnica-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
šȋpəčje, n. coll. 1) der Hagebuttenstrauch, wilder Rosenstrauch (rosa canina), Cig.; — 2) šipkov sad, die Hagebutten, Mur., Vrt.
Pleteršnik
šȋpək, -pka, m. die Heckenrose, die Hagebutte (rosa canina), Mur., Tuš. (R.); — vrtni, pitovni š., die Gartenrose, C.; — prim. 2. ščipek.
Pleteršnik
voglǫ̑vje, n. die Hundsrose, die Hagebutte (rosa canina), Jarn., Mur., Josch.
Pleteršnik
vȏlej, m. dem. vol; 1) das Öchslein, Mik.; — 2) pl. voleji, die Hundsrose (rosa canina), Josch.
Pleteršnik
zǫ̑b, zǫ̑ba, zobȃ, m. 1) der Zahn; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; modrostni zobovi, die Weisheitszähne, Erj. (Som.); z. vrzeljak, der Lückenzahn, Cig. (T.); z. izdreti, einen Zahn reißen; zobe dreti, Zähne reißen; po zobeh počiti koga, jemandem eine Maulschelle geben, Cig.; zobe kazati, die Zähne blecken o. fletschen; (fig.) seine rauhe Seite hervorkehren, Cig.; dobiti kaj za zobe, etwas zum Beißen bekommen, Zv.; zobe v steno tiščati = Hunger leiden, Št.-Glas.; zobje mu poganjajo, grejo, bibajo iz čeljusti, zobe dobiva, er zahnt, Cig.; dolge zobe imam, die Zähne stehen mir auf, Cig.; dolge zobe imeti po čem, nach etwas lüstern sein, Cig.; jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen; priti ljudem v (na) zobe, ins Gerede kommen; črez zobe vleči koga, jemanden ausrichten, Jurč., LjZv.; = po zobeh nositi, Vrt.; ljudem se v (med) zobe dati, Anlass zur Nachrede geben; kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši, Npreg.-Jan. (Slovn.); v zobe komu kaj povedati, jemandem etwas ins Gesicht, offen sagen; = pod zobe povedati, C.; trdo resnico pod zobe povedati, Jap. (Prid.); — vsi so se mu v zobe režali, alle lachten ihm ins Gesicht, Erj. (Izb. sp.); na zobe se mu obeša = za malo se mu zdi, Št.; — 2) der Zahn am Rechen, an der Säge, an einem Zahnrad u. dgl.; der Dorn im Schloss, Cig.; — die Felszacke, Cig., Jan., Cig. (T.); — zobje (na vrhu kake stene), die Zinne, Cig.; — 3) babji z., der Storchschnabel (geranium sp.), SlGor.-Erj. (Torb.); — tudi: die Hagebuttenrose (rosa canina), Cig., Vrt., Medv. (Rok.); ali: der Leindotter (camelina dentata), C.; — pasji z., die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).
Pleteršnik
zobȃtka, f. die Hundsrose (rosa canina), Z.
Število zadetkov: 19