- 1. dejavnost, ki se ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
- 1.1. izobraževanje, izobraževalni program o tej dejavnosti
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
cvetličárstvo cvetličárstva samostalnik srednjega spola [cvetličárstvo]
Celotno geslo
eSSKJ
gravúra gravúre samostalnik ženskega spola [gravúra]
- 1. likovna tehnika, pri kateri se podobe, vzorce vrezuje v tršo podlago, navadno leseno, kovinsko, kamnito
- 1.1. likovno delo, ki nastane z uporabo te tehnike
- 2. kar nastane z vrezovanjem črk, podob v tršo podlago
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
kóderkóli; in kóder kóli prislov [kódərkóli]
- 1. navadno v zvezi od koderkoli izraža poljubnost, neomejenost prostora, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
- 2. navadno v zvezi od koderkoli, kot veznik izraža poljuben, neomejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
krstíti in kŕstiti -im dov. in nedov. (ī ŕ)
1. v krščanskem okolju s krstom sprejeti koga med kristjane: krstiti otroka / sina je dal krstiti
♦ rel. podeliti zakrament krsta
// v zvezi z na, za dati ime pri krstnem obredu: sina je krstil na svoje ime; krstil ga je za Tomaža; pren., ekspr. krstili so ga za očeta idealizma
2. nav. ekspr. dati ime, navadno pri slavnostni predaji v uporabo: krstiti ladjo, ulico; krstili so novo tovarno / evfem. prav nelepo jo je krstil
● ekspr. novo dramo so krstili v Celju prvič uprizorili; ekspr. krstiti vino doliti mu vodo
1. v krščanskem okolju s krstom sprejeti koga med kristjane: krstiti otroka / sina je dal krstiti
♦ rel. podeliti zakrament krsta
// v zvezi z na, za dati ime pri krstnem obredu: sina je krstil na svoje ime; krstil ga je za Tomaža; pren., ekspr. krstili so ga za očeta idealizma
2. nav. ekspr. dati ime, navadno pri slavnostni predaji v uporabo: krstiti ladjo, ulico; krstili so novo tovarno / evfem. prav nelepo jo je krstil
● ekspr. novo dramo so krstili v Celju prvič uprizorili; ekspr. krstiti vino doliti mu vodo
- kŕščen -a -o:
otrok je bil krščen / pog.: krščen duš kršenduš; krščen matiček kršenmatiček
SSKJ²
proti2 predl., z dajalnikom
1. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: iti proti domu; dim se vzdiguje proti nebu; pluti proti obali; veter piha proti severu / cesta proti Celju / pisati od leve proti desni
// za izražanje splošne usmerjenosti: obrnil se je proti občinstvu; držati steklo proti svetlobi; sedel je s hrbtom proti vratom / meja proti Italiji / okno gleda proti jugu na jug / kot pojasnilo pod fotografijo od leve proti desni stojijo
2. za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju: jadrati, pluti, veslati proti toku; vso pot so vozili proti vetru / gladiti proti dlaki
3. za izražanje bližine, približevanja časovni meji: napad pričakujejo proti jutru; pride proti večeru; bilo je proti osmi uri
4. za izražanje odpora, sovražnosti: nastopiti proti rasni diskriminaciji; gibanje proti fašizmu / upreti se proti okupatorju okupatorju; bojevati se proti sovražniku s sovražnikom / publ. Olimpija je igrala proti Hajduku s Hajdukom
// za izražanje nasprotovanja, nesoglašanja: pritožiti se proti odločbi; glasovati proti predlogu / proti predlaganemu kandidatu je skupina izbrala svojega kandidata
5. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: cepiti proti davici / ukrepi proti draginji; tablete proti glavobolu; boj proti raku; rakete proti toči / braniti se proti očitkom pred očitki
6. za izražanje neujemanja z merilom, vodilom: to je proti moji navadi; storiti kaj proti pravilom; delati proti predpisom; to se je zgodilo proti njegovi volji / ekspr. uspeti proti vsem oviram kljub
7. za izražanje odnosa do česa: biti neodporen proti infekciji; snov je odporna proti ognju; obstojnost barve proti sončni svetlobi
8. za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do3: proti revežem je trdega srca; politika Avstrije proti Slovencem / biti pozoren proti starejšim
9. za izražanje omejitve na navedeno osebo: proti meni se je tako izrazil; tako se je pohvalila proti sošolki
10. za izražanje sorazmerja: domače moštvo je zmagalo s pet proti tri; načrt v merilu ena proti dvesto [1 : 200] / ni čudno, da se je tako končalo, saj sta bila dva proti enemu; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo
// za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: proizvodnja se je proti lanski povečala za pet odstotkov; proti njemu sem jaz pritlikavec; moje skrbi so majhne proti tvojim
11. publ. za izražanje okoliščin, pogoja za uresničitev kakega dejanja: vrniti proti nagradi, odškodnini / vstop proti vabilu z vabilom; pisar. delati, opravljati kaj proti plačilu za plačilo
● ekspr. dvigniti roko proti komu udariti, (pre)tepsti ga; ekspr. dela gredo počasi proti koncu se končujejo; pog. proti sedemdesetim gre kmalu bo star sedemdeset let; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje
♦ fot. fotografirati proti svetlobi naravnati objektiv tako, da je usmerjen proti viru svetlobe; navt. obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj
1. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: iti proti domu; dim se vzdiguje proti nebu; pluti proti obali; veter piha proti severu / cesta proti Celju / pisati od leve proti desni
// za izražanje splošne usmerjenosti: obrnil se je proti občinstvu; držati steklo proti svetlobi; sedel je s hrbtom proti vratom / meja proti Italiji / okno gleda proti jugu na jug / kot pojasnilo pod fotografijo od leve proti desni stojijo
2. za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju: jadrati, pluti, veslati proti toku; vso pot so vozili proti vetru / gladiti proti dlaki
3. za izražanje bližine, približevanja časovni meji: napad pričakujejo proti jutru; pride proti večeru; bilo je proti osmi uri
4. za izražanje odpora, sovražnosti: nastopiti proti rasni diskriminaciji; gibanje proti fašizmu / upreti se proti okupatorju okupatorju; bojevati se proti sovražniku s sovražnikom / publ. Olimpija je igrala proti Hajduku s Hajdukom
// za izražanje nasprotovanja, nesoglašanja: pritožiti se proti odločbi; glasovati proti predlogu / proti predlaganemu kandidatu je skupina izbrala svojega kandidata
5. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: cepiti proti davici / ukrepi proti draginji; tablete proti glavobolu; boj proti raku; rakete proti toči / braniti se proti očitkom pred očitki
6. za izražanje neujemanja z merilom, vodilom: to je proti moji navadi; storiti kaj proti pravilom; delati proti predpisom; to se je zgodilo proti njegovi volji / ekspr. uspeti proti vsem oviram kljub
7. za izražanje odnosa do česa: biti neodporen proti infekciji; snov je odporna proti ognju; obstojnost barve proti sončni svetlobi
8. za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do3: proti revežem je trdega srca; politika Avstrije proti Slovencem / biti pozoren proti starejšim
9. za izražanje omejitve na navedeno osebo: proti meni se je tako izrazil; tako se je pohvalila proti sošolki
10. za izražanje sorazmerja: domače moštvo je zmagalo s pet proti tri; načrt v merilu ena proti dvesto [1 : 200] / ni čudno, da se je tako končalo, saj sta bila dva proti enemu; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo
// za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: proizvodnja se je proti lanski povečala za pet odstotkov; proti njemu sem jaz pritlikavec; moje skrbi so majhne proti tvojim
11. publ. za izražanje okoliščin, pogoja za uresničitev kakega dejanja: vrniti proti nagradi, odškodnini / vstop proti vabilu z vabilom; pisar. delati, opravljati kaj proti plačilu za plačilo
● ekspr. dvigniti roko proti komu udariti, (pre)tepsti ga; ekspr. dela gredo počasi proti koncu se končujejo; pog. proti sedemdesetim gre kmalu bo star sedemdeset let; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje
♦ fot. fotografirati proti svetlobi naravnati objektiv tako, da je usmerjen proti viru svetlobe; navt. obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Celje
Predlog
Celja samostalnik srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Sloveniji
v prenesenem pomenu športni klub iz Celja
IZGOVOR: [cêlje], rodilnik [cêlja]
BESEDOTVORJE: Celjan, Celjanka, Celjanov, Celjankin, celjski
PRIMERJAJ: Zlatarna Celje
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
ePravopis
Jupiter
Predlog
1 Jupitra samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
rimski bog svetlobe in neba
IZGOVOR: [júpitər], rodilnik [júpitra]
BESEDOTVORJE: Jupitrov
Celotno geslo
ePravopis
komedijant
Predlog
komedijanta samostalnik moškega spolaigralec, komik
IZGOVOR: [komedijánt], rodilnik [komedijánta]
BESEDOTVORJE: komedijantov
ZVEZE: žlahtni komedijant
Celotno geslo
ePravopis
komedijantka
Predlog
komedijantke samostalnik ženskega spolaigralka, komičarka
IZGOVOR: [komedijántka], rodilnik [komedijántke]
BESEDOTVORJE: komedijantkin
ZVEZE: žlahtna komedijantka
Celotno geslo
ePravopis
Merkur
Predlog
3 Merkurja samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
podjetje
trgovina
športni klub
IZGOVOR: [merkúr], rodilnik [merkúrja]
BESEDOTVORJE: Merkurjev
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
ePravopis
zlatnik
Predlog
zlatnika samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [zlatník], rodilnik [zlatníka]
ZVEZE: zlatnik poezije
Slovenski pravopis
Pravopis
Čréšnjice -ic ž mn., zem. i. (ẹ̑) |pri Celju|: v ~ah
čréšnjiški -a -o (ẹ̑)
Čréšnjičan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Čréšnjičanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
čréšnjiški -a -o (ẹ̑)
Čréšnjičan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Čréšnjičanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Pravopis
Jávorje2 -a s, zem. i. (á) |pri Celju|: v ~u
jávorški -a -o (á)
Jávorčan -a m, preb. i. (á)
Jávorčanka -e ž, preb. i. (á)
jávorški -a -o (á)
Jávorčan -a m, preb. i. (á)
Jávorčanka -e ž, preb. i. (á)
Pravopis
Slívnica pri Cêlju -e ~ ~ ž, zem. i. (ȋ é) v in na ~i ~ ~, neurad. v in na ~i
slívniški -a -o (ȋ)
Slívničan -a m, preb. i. (ȋ)
Slívničanka -e ž, preb. i. (ȋ)
slívniški -a -o (ȋ)
Slívničan -a m, preb. i. (ȋ)
Slívničanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Pravopis
Šentjúr pri Cêlju -ja ~ ~ [še in šə] m, prva enota s -em zem. i. (ú é) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
šentjúrski -a -o [še in šə] (ȗ)
Šentjúrčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȗ)
Šentjúrčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȗ)
šentjúrski -a -o [še in šə] (ȗ)
Šentjúrčan -a [še in šə] m, preb. i. (ȗ)
Šentjúrčanka -e [še in šə] ž, preb. i. (ȗ)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 45
Dostopnost