Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Sklanjanje imena nekdanjega podjetja »Ljubljana Transport«

Pozdravljeni, zanima me, kako se sklanja ime nekdanjega podjetja Ljubljana Transport. Obe sestavini ali samo ena? Torej v Ljubljani Transportu ali v Ljubljana Transportu? Vem, da je na to temo že nekaj napisanega, vendar se kljub temu ne znam odločiti, kateri odgovor je pravi.

Jezikovna
Stičnost poševnice v obrazcih

Ustvarjam obrazce za območje z dvema uradnima jezikoma (slovenščina in italijanščina). Ali je poševnica stična ali nestična, ko zapišem izraz v obeh jezikih.

Ali je prav

a) Ime in priimek / Nome e cognome

ali

b) Ime in priimek/Nome e cognome?

In kaj, če že sam izraz vsebuje poševnico npr.:

c) Ime/priimek / nome/cognome

Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.

Jezikovna
Ustreznost prevoda: »holotropen«

Imam vprašanje za vašo Jezikovno svetovalnico in bi vam bil zelo hvaležen za odgovor.

Zanima me, ali se angleška beseda holotropic v slovenščino prevede kot holotropsko ali holotropno. V angleščini je ta beseda opredeljena kot sestavljanka besed (holos, 'celota' tropic 'obračati se proti ali spreminjati'), iz (trapein, 'gibanje proti nečemu'):

From ὅλος (hólos, »whole«) -tropic (»turning or changing«), from [script?] (trapein, »movement towards something«)

Pomen besede je torej ´orientirati se proti celoti`.

Povzeto po: http://en.wiktionary.org/wiki/holotropic

Jezikovna
Vejica v zvezi »podobno kot«, pri čemer »kot« uvaja odvisnik

Zanima me, ali je mogoče zvezo podobno kot, pri čemer kot uvaja odvisnik, šteti kot večbesedni veznik in torej med deli takega veznika ne bi pisali vejice (skladno s točko 329 iz pravil Pravopisa)?

Primer:

  • podobno kot je veljalo ...

Meni je to nekaj povsem novega in bi vejico pred veznikom kot, kadar ta uvaja odvisnik (v nasprotju z na primer: podobno kot v okviru ...), zanesljivo pisala, enako tudi v primeru: podobno, kot je veljalo ... Na spletu in v Gigafidi najdem presenetljivo veliko zapisov brez vejice in sklepam, da so zvezo podobno kot je (sta, so) šteli kot zvezo večbesednega veznika. Kaj pa vi menite? Če menite, da je to mogoče tako razumeti, predlagam, da tudi to zvezo dodate med primere (kot so v zdajšnji točki 329), da bo jasno tudi v prihodnje.

Jezikovna
Vidski par glagola »popestriti«

Zanima me, če ima glagol popestriti svoj vidski par.

Jezikovna
Vključitev besede »stvarstven« v SSKJ

Opažam, da v slovarju slovenskega knjižnega jezika še ni besede – stvarstven.

Argumenti, da je nujno uvrstiti besedo stvarstven v slovar, so naslednji:

  • Besedi narava in stvarstvo sta v bistvu sinonima, vendar je v slovarju beseda naraven, ni pa še besede stvarstven.
  • Beseda stvarstvo se uporablja tudi za opredelitev celotnega vesolja, vključno z zemljo in živimi bitji in rastlinami na zemlji.
  • Beseda naraven pomeni, da to in to zadeva naravo. Beseda stvarstven pa pomeni, da to in to zadeva stvarstvo.

Izpeljanke iz besede stvarstven, ki so tudi uporabljajo:

  • stvarstvena zakonitost in vrednota
  • stvarstven pojav
  • stvarstveno dogajanje
  • stvarstven razvoj. Znanstveniki uporabljajo naravne - stvarstvene zakonitosti, sicer ne bi mogli izumiti ničesar.
  • Poleg tega opažam, da pri besedi stvarstvo manjka opredelitev, da pomeni oziroma predstavlja celotno vesolje, vključno z zemljo in živimi bitji in rastjem na zemlji. Ne nazadnje to potrjuje tudi Papeževa enciklika o stvarstvu, ki je objavljena na spletu.

Jezikovna
Vloga vejice med nestavčnimi enakovrednimi deli

Pri razumevanju definicij gesel (slovar), sem nalela na težave. Moje znanje na področju slovnice je laično. Težave imam z razumevanjem gesel, ki vsebujejo naštevanja. Kolikor razumem lahko ima vejica (pri naštevanju) vlogo veznika in/ali. Včasih je iz uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto razvidna vloga vejice: Pr. 1: Zmešajte jajca, sol in vodo. Pr. 2: Za pranje uporabimo Ariel, Persil ali Vanish. So pa primeri, kjer so enote samo naštete, brez uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto.

Kako naj v takšnem primeru vem, kakšen pomen ima vejica pri nekem konkretnem naštevanju? Vloga vejice je včasih sicer razvidna iz konteksta, ne pa vedno. Še posebej, če ne poznaš nekega področja.

V SSKJ je pod geslom sistem med drugimi navedena naslednja definicija (8.):

  • Sistem je celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje.

Kako to tolmačimo?

  • celota družbenih enot, sestavin in odnosov Glede na veznik in bi sklepala: sistem = družbene enote + družbene sestavine + družbeni odnosi. Kaj je družbena enota, kaj družbena sestavina? Ni to enako? Zakaj bi našteli enako stvar dvakrat?

  • celota temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih Načelih in pravilih? Načelih ali pravilih?

Upam, da sem napisala dovolj razumljivo.

Jezikovna
»Vse« ali »vso« življenje?

Zanima me pravilen zapis in razlaga za primer: To je najboljše za vse/vso življenje.Vse/vso je mišljen v pomenu 'vse, kar je živega' in ne 'za celotno časovno obdobje življenja'.

Jezikovna
V Sloveniji ima oblast ljudstvo?

V Ustavi RS piše: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Med ljudmi krožita dve interpretaciji tega stavka. Dobro bi bilo vedeti, katera od teh je tudi slovnično pravilna. Torej, kdo ima koga? Ali je oblast v Sloveniji tista, ki ima ljudstvo, ali je ljudstvo v Sloveniji tisto, ki ima oblast?

Jezikovna
Začetnica v imenih gasilskih regij

Zanima me, katero začetnico je smiselno uporabiti pri regijah. Ob pregledu odgovorov na vaši strani je zaslediti, da se statistične regije zapisujejo z malo začetnico (npr. podravska, notranjska ...). Ali je tako tudi pri poimenovanju gasilskih regij?

Jezikovna
Zapis besed »glodalec« in »hranivo«

Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.

Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.

Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.

Terminološka svetovalnica

Terminološka
Grajenje skupnosti
Iščemo najprimernejši prevod angleškega termina community building . Community building se uporablja pri urbani prenovi npr. določene stanovanjske soseske. Urbana prenova navadno vključuje fizični in družbeni/socialni vidik – družbeni vidik označuje angleški termin community building . Gre za spodbujanje občutka pripadnosti in krepitev vezi med prebivalci, ki živijo na prostoru, ki se prenavlja, saj se predpostavlja, da je v skupnosti nekaj narobe ali pa je sploh ni. Prevodi, ki smo jih že skovali: oblikovanje skupnosti , grajenje skupnosti , krepitev skupnosti , povezovanje prebivalcev , spodbujanje občutka skupnosti . Kateri se vam zdi najustreznejši?
Terminološka
Kazalec hrupa
Zanima nas termin s področja varstva pred hrupom. Termin, ki označuje vrednosti, s katerimi se meri obremenitev okolja s hrupom, je kazalec hrupa . Ali je sestavina kazalec problematična, ker naj bi pripona -ec v slovenščini označevala osebo? Je torej ustreznejši termin kazalnik hrupa ?
Terminološka
Sistemska karta
Prevajam besedilo, v katerem je termin sistemska karta . Termina ne poznam, domnevam pa, da gre za karto, ki je del neke celote. Ta celota zajema na primer vso Slovenijo (prikazana je na eni karti, v kateri je celota razdeljena na kvadratke), sistemska karta pa je le en njen del (en kvadratek), prikazan na posebnem listu. Prosim vas, da mi potrdite pravilnost mojega domnevanja in pomagate pri ustrezniku v angleščini.
Terminološka
Svet dela
Zanima nas slovenski ustreznik za angleško besedno zvezo the world of work oz. francosko besedno zvezo le monde du travail, ki je bila v slovenščino neposrečeno prevedena kot gospodarstvo (ang. Strategic partnerships within and across the fields of education, training and youth and with the world of work ; sln. Strateška partnerstva na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih ter z gospodarstvom ). V zadnjem času se vse bolj uveljavlja izraz svet dela , ki označuje tako vse déležnike, povezane z delom, od zaposlenih do zaposlovalcev, kot tudi pogoje in razmere na trgu dela. Ali je izraz primeren ustreznik za navedeno angleško oz. francosko besedno zvezo?
Terminološka
Znamčenje območja
Sem doktorski študent geografije in se ukvarjam z razvojem podeželja v Sloveniji s pomočjo procesa znamčenja območja (ang. place branding ). Gre za vzpostavljanje posebnih blagovnih znamk, ki so vezane na posamezna območja in pogosto v imenu nosijo zemljepisno ime. S takšnimi blagovnimi znamkami se načrtno poskuša pokrajino narediti privlačno, tako da privablja kupce, turiste, kapital, mlade družine itd. Najbolj znana takšna znamka v Sloveniji je »I feel Slovenia«. Moje vprašanje se nanaša na ustreznost slovenskega termina. Nekaterim strokovnjakom je termin znamčenje všeč, drugi pa so mi ga odsvetovali, češ da je nerazumljiv in neuveljavljen. Kakšno je vaše mnenje? Kako bi prevedli sestavino place v terminu place branding ?
Terminološka
24-urno gibalno vedenje
Na področju preučevanja gibanja in zdravja se v zadnjih letih v angleški literaturi pojavlja termin 24-hour movement behaviours , ki je skupno poimenovanje za količino telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in spanja posameznika v enem dnevu. V slovenski literaturi se že pojavlja 24-urno gibalno vedenje . Glede na to, da termin pokriva več različnih vedenj (torej: telesno dejavnost, sedentarno vedenje in spanje), ali bi bilo bolj ustrezno, da uporabljamo obliko v množini 24-urna gibalna vedenja . Hvala za vaš odgovor.
Število zadetkov: 557