Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
cepíti in cépiti -im nedov. (ī ẹ́)
1. po dolgem razsekovati, klati: cepiti drva / lasje, nohti se cepijo / cesta se cepi na dvoje
2. ločevati v dele, skupine: spori so začeli cepiti stranko; naše moči se cepijo
 
fiz. nevtroni cepijo izotop urana
3. nedov. in dov. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem: cepiti divjake, vrtnico; cepiti merlot na ameriško trto / cepiti v precep, za lub; pren. cepiti evropsko umetnost na domačo tradicijo
4. nedov. in dov. vnašati v telo cepivo: cepiti otroka; cepiti prašiče proti rdečici; zaščitno cepiti / pog. koze cepiti proti kozam
● 
ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti
    cépljen -a -o:
    cepljena rastlina, trta; cepljeno usnje; biti cepljen proti davici
Celotno geslo Pohlin
cepiti [cepīti cẹ́pim] nedovršni glagol
  1. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem; cepiti
  2. po dolgem razsekovati; klati; cepiti
Celotno geslo Kostelski
cepitiˈcėːpėt -ėn nedov. in dov.
Jezikovna
Dvojno zanikanje in glagoli zavračanja (»preprečiti da (ne) bi«)

Kaj je pravilno ? S cepljenjem preprečimo, da bi zboleli. S cepljenjem preprečimo, da ne bi zboleli.

Pri čemer vsebinsko menim, da cepljenje pomaga pri ohranjanju zdravja posameznika. Hvala za odgovor.

Celotno geslo Sinonimni
gojêni -a -o prid.
ki je s cepljenjem dobil želene lastnosti
SINONIMI:
cepljeni, nar. pitani, zastar. pitomi, zastar. pitovni
GLEJ ŠE: drevo
Botanika
himêra -e ž
SSKJ²
imúnost -i ž (ȗ)
med. odpornost organizma proti določeni okužbi: trajanje imunosti / imunost proti oslovskemu kašlju / naravna imunost nastala zaradi prilagoditve organizma na določen bolezenski mikrob; pridobljena imunost nastala s prestano okužbo ali s cepljenjem; umetna imunost nastala s cepljenjem
Urbanizem
jêdrska elektrárna -e -e ž
kúmkvat kúmkvata samostalnik moškega spola [kúmkvat]
    1. manjše zimzeleno sadno drevo z drobnimi podolgovatimi pomarančam podobnimi plodovi; primerjaj lat. Citrus japonica
      1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. kumquat, nem. Kumquat iz kanton. kit.
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej mačka
máčkin máčkina máčkino pridevnik [máčkin] ETIMOLOGIJA: mačka
SSKJ²
nacepíti in nacépiti -im dov. (ī ẹ́)
1. s cepljenjem, klanjem priti do določene količine česa: nacepiti drv za zimo / vsak dan nacepijo kup granitnih kock
2. nekoliko razcepiti: nacepiti palico
    nacépljen -a -o:
    nacepljena palica za lovljenje kač; drobna polena so samo nacepljena, debelejša pa razklana
     
    bot. dlanasto nacepljen list
Celotno geslo Vezljivostni G
obraníti in obrániti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj ubraniti koga/kaj
/Z zvijačo/ jim je uspelo obraniti mesto (pred napadalci).
2.
kdo/kaj dokazati kaj
/Uspešno/ je obranil svoja stališča.
3.
iz šolstva kdo/kaj ustrezno narediti kaj
Obranila je disertacijo.
4.
iz športa kdo/kaj ustrezno narediti kaj
Vratar je obranil enajstmetrovko.
SSKJ²
odcepíti in odcépiti -im dov. (ī ẹ́)
1. s cepljenjem odstraniti: odcepiti kos lesa / odcepiti veje, vrh
2. s cepitvijo ločiti: deželo so odcepili od matične države; knjižnica se je odcepila od centralne knjižnice
3. narediti, da od česa glavnega, pomembnejšega gre v drugo smer: odcepiti kabel, vod; cesta, steza se odcepi; proga se tam odcepi proti severu
 
anat. žila se odcepi
    odcépljen -a -o:
    odcepljena cev, dežela
SSKJ²
odcépljati -am nedov. (ẹ́)
1. s cepljenjem odstranjevati: odcepljati od panja velike kose lesa / odcepljati od debla vejo za vejo
2. delati, da od česa glavnega, pomembnejšega gre v drugo smer: odcepljati vode; od ploščadi se odcepljata dva dolga hodnika
 
kem. atom vodika se v vodni raztopini odceplja kot ion
SSKJ²
oslepíti -ím dov., oslépi; oslépil (ī í)
1. narediti slepega: oslepiti ptiče; ujetnike so oslepili
// s svojo svetlobo povzročiti, da kdo (skoraj) ne vidi: žarometi so ga oslepili / gledanje v sonce ga je oslepilo
2. ekspr. povzročiti, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: ljubezen jo je oslepila; zmaga ga je oslepila
♦ 
agr. oslepiti brste, očesa izrezati jih pred cepljenjem ali pri oblikovanju krošnje
    oslepljèn -êna -o:
    oslepljen človek; biti oslepljen zaradi močne svetlobe; oslepljen od ljubezni
     
    knjiž., ekspr. šipe so oslepljene motne, neprozorne
pnevmokók pnevmokóka samostalnik moškega spola [pneu̯mokók]
    iz medicine bakterija, ki se nahaja v sluznici dihal in ob zmanjšani telesni odpornosti povzroča pljučnico, vnetja; primerjaj lat. Streptococcus pneumoniae
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. pneumococcus, okrajšano iz nlat. streptococcus pneumoniae ‛streptokok pljučnice’, glej streptokok in pnevmonija
SSKJ²
posredoválka -e [posredovau̯ka tudi posredovalkaž (ȃ)
ženska, ki posreduje: posredovalka v sporu / službo je dobila s pomočjo posredovalke / ženitna posredovalka / posredovalka kulture, umetnosti
// kar vzdržuje zvezo med stvarmi, pojavi: umetnost je posredovalka med narodi in tudi med posameznimi dobami
♦ 
agr. rastlina, s katero se cepi podlaga pred cepljenjem z želeno sorto
Celotno geslo Sprotni
poživítveni pridevnik
    1. ki je v zvezi s poživitvijo, obnovo 
    2. iz medicine ki je v zvezi z okrepitvijo imunskega odziva s ponovnim cepljenjem 
ETIMOLOGIJA: poživitev
SSKJ²
požlahtnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. agr. izboljševati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom: požlahtnjevati žito; požlahtnjevati s cepljenjem
2. knjiž. plemenititi: njena ljubezen ga požlahtnjuje / požlahtnjevati jezik
Število zadetkov: 28