bazilísa -e ž (ȋ)
v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: bazilej in bazilisa
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
brokát -a m (ȃ)
vzorčasta, včasih z zlatom ali srebrom pretkana težka svila: prevleči naslonjač z brokatom; zlat brokat; brokat za prešite odeje; večerna obleka iz brokata / cesarica, oblečena v svilo in brokat
vzorčasta, včasih z zlatom ali srebrom pretkana težka svila: prevleči naslonjač z brokatom; zlat brokat; brokat za prešite odeje; večerna obleka iz brokata / cesarica, oblečena v svilo in brokat
SSKJ²
SSKJ²
despójna tudi déspojna -e ž (ọ̑; ẹ̑)
v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: ošabna in kruta despojna
v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: ošabna in kruta despojna
SSKJ²
estráda -e ž (ȃ)
1. področje udejstvovanja v popularni kulturi: uveljaviti se na estradi; svetovna glasbena estrada; predstavniki, zvezde slovenske estrade / ukvarjati se z estrado / politična estrada
2. knjiž. vzvišen prostor, oder: estrado so okrasili z girlandami; cesarica je sedela na estradi
3. zlasti v ruskem okolju zabavna prireditev, sestavljena iz kratkih glasbenih, plesnih in artističnih točk:
1. področje udejstvovanja v popularni kulturi: uveljaviti se na estradi; svetovna glasbena estrada; predstavniki, zvezde slovenske estrade / ukvarjati se z estrado / politična estrada
2. knjiž. vzvišen prostor, oder: estrado so okrasili z girlandami; cesarica je sedela na estradi
3. zlasti v ruskem okolju zabavna prireditev, sestavljena iz kratkih glasbenih, plesnih in artističnih točk:
SSKJ²
hrám tudi hràm hráma m (ȃ; ȁ á)
1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram
// nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami
2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame; iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram
3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov; lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama
// stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama
4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti
5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame
1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram
// nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami
2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame; iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram
3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov; lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama
// stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama
4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti
5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame
SSKJ²
kómornica in komórnica -e ž (ọ̑; ọ̑)
zgod. naslov za žensko plemiškega rodu, ki je v pomoč vladarici: cesarica s svojimi komornicami
zgod. naslov za žensko plemiškega rodu, ki je v pomoč vladarici: cesarica s svojimi komornicami
SSKJ²
ljudomíl -a -o prid. (ȋ ī) star.
1. prijazen, dobrohoten, blag, zlasti do podrejenih: ljudomila cesarica / pozdravljal je zbrane z ljudomilim smehljajem
2. dobrodelen, človekoljuben: ljudomila ustanova / ljudomilo dejanje
1. prijazen, dobrohoten, blag, zlasti do podrejenih: ljudomila cesarica / pozdravljal je zbrane z ljudomilim smehljajem
2. dobrodelen, človekoljuben: ljudomila ustanova / ljudomilo dejanje
SSKJ²
veličánstvo -a s (ȃ)
1. s svojilnim zaimkom, v nekaterih državah naslov za kralja, cesarja: tak je ukaz njegovega veličanstva; njeno veličanstvo cesarica / žaljenje cesarskega, kraljevega veličanstva / kot nagovor vaše cesarsko veličanstvo
2. star. veličastnost: veličanstvo dejanja / bog v svojem veličanstvu
1. s svojilnim zaimkom, v nekaterih državah naslov za kralja, cesarja: tak je ukaz njegovega veličanstva; njeno veličanstvo cesarica / žaljenje cesarskega, kraljevega veličanstva / kot nagovor vaše cesarsko veličanstvo
2. star. veličastnost: veličanstvo dejanja / bog v svojem veličanstvu
SSKJ²
vzvíšen -a -o prid. (ȋ)
1. ki je, sega višje od okolice: vzvišen prostor, sedež; ravnina in vzvišen svet / zastar. vrh gore je vzvišen tisoč metrov nad morjem se dviga
2. ki je nad čim navadnim, povprečnim, slabim: vzvišen človek se na malenkosti, žaljivke ne ozira
// ki izraža, kaže, da je kdo nad čim navadnim, povprečnim, slabim: vzvišena drža / gledati na dogajanje okoli sebe z vzvišenim mirom
3. ki v odnosu do koga ne kaže pričakovane pozornosti, navadno zaradi pretirano dobrega mnenja o sebi: ne bodi tako vzvišen; zdela se mu je zelo vzvišena / biti vzvišen do koga; meščan se je čutil vzvišenega nad kmetom
// ki izraža, kaže tak odnos: vzvišen prezir; vzvišena ošabnost; vzvišeno vedenje
4. ki je po duhovnih, moralnih, estetskih lastnostih nad čim navadnim, povprečnim, slabim: pesnik je izgubil položaj vzvišenega izbranca / vzvišen cilj, poklic / vzvišen stil; vzvišene besede / vzvišen trenutek
5. star. zelo spoštovan, cenjen, plemenit: cesarica in njen vzvišeni soprog
1. ki je, sega višje od okolice: vzvišen prostor, sedež; ravnina in vzvišen svet / zastar. vrh gore je vzvišen tisoč metrov nad morjem se dviga
2. ki je nad čim navadnim, povprečnim, slabim: vzvišen človek se na malenkosti, žaljivke ne ozira
// ki izraža, kaže, da je kdo nad čim navadnim, povprečnim, slabim: vzvišena drža / gledati na dogajanje okoli sebe z vzvišenim mirom
3. ki v odnosu do koga ne kaže pričakovane pozornosti, navadno zaradi pretirano dobrega mnenja o sebi: ne bodi tako vzvišen; zdela se mu je zelo vzvišena / biti vzvišen do koga; meščan se je čutil vzvišenega nad kmetom
// ki izraža, kaže tak odnos: vzvišen prezir; vzvišena ošabnost; vzvišeno vedenje
4. ki je po duhovnih, moralnih, estetskih lastnostih nad čim navadnim, povprečnim, slabim: pesnik je izgubil položaj vzvišenega izbranca / vzvišen cilj, poklic / vzvišen stil; vzvišene besede / vzvišen trenutek
5. star. zelo spoštovan, cenjen, plemenit: cesarica in njen vzvišeni soprog
- vzvíšeno prisl.:
vzvišeno govoriti, se vesti; sam.: biti vnet za vse vzvišeno
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
avstro-ogrski
Predlog
avstro-ogrska avstro-ogrsko pridevnikavstrijski in ogrski
IZGOVOR: [áu̯stro-ógərski]
Celotno geslo
ePravopis
celestinka
Predlog
celestinke samostalnik ženskega spolaredovnica
IZGOVOR: [celestínka], rodilnik [celestínke]
BESEDOTVORJE: celestinkin
Celotno geslo
ePravopis
cesarica
Predlog
cesarice samostalnik ženskega spolavladarski naziv
IZGOVOR: [cesaríca], rodilnik [cesaríce]
BESEDOTVORJE: cesaričin
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
ePravopis
Cita
Predlog
Cite samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
žensko ime
svetnica
habsburška cesarica
IZGOVOR: [cíta], rodilnik [cíte]
BESEDOTVORJE: Citin
ZVEZE: sveta/sv. Cita
Celotno geslo
ePravopis
Cixi
Predlog
Cixi samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
kitajska cesarica
IZGOVOR: [cíši], rodilnik [cíši]
BESEDOTVORJE: Cixijin
Celotno geslo
ePravopis
Elizabeta Bavarska
Predlog
Elizabete Bavarske samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
avstro-ogrska cesarica
IZGOVOR: [elizabéta bavárska], rodilnik [elizabéte bavárske]
PRIMERJAJ: Sisi
Celotno geslo
ePravopis
Evgenija
Predlog
Evgenija samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
žensko ime
francoska cesarica
IZGOVOR: [eu̯génija], rodilnik [eu̯génije]
BESEDOTVORJE: Evgenijin
Celotno geslo
ePravopis
Irena Atenska
Predlog
Irene Atenske samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
bizantinska cesarica
IZGOVOR: [iréna aténska], rodilnik [iréne aténske]
Celotno geslo
ePravopis
Marija Terezija
Predlog
Marije Terezije samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
avstrijska cesarica, češka in ogrska kraljica
IZGOVOR: [maríja terêzija], rodilnik [maríje terêzije]
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 49
Dostopnost