cesarjeva žena, vladarica; SODOBNA USTREZNICA: cesarica
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ16
cesarica -e samostalnik ženskega spola
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
ePravopis
Cita
Predlog
Cite samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
žensko ime
svetnica
habsburška cesarica
IZGOVOR: [cíta], rodilnik [cíte]
BESEDOTVORJE: Citin
ZVEZE: sveta/sv. Cita
Celotno geslo
ePravopis
Cixi
Predlog
Cixi samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
kitajska cesarica
IZGOVOR: [cíši], rodilnik [cíši]
BESEDOTVORJE: Cixijin
SSKJ²
despójna tudi déspojna -e ž (ọ̑; ẹ̑)
v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: ošabna in kruta despojna
v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: ošabna in kruta despojna
Pravopis
Celotno geslo
Frazemi
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša
Celotno geslo
ePravopis
Elizabeta Bavarska
Predlog
Elizabete Bavarske samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
avstro-ogrska cesarica
IZGOVOR: [elizabéta bavárska], rodilnik [elizabéte bavárske]
PRIMERJAJ: Sisi
SSKJ²
estráda -e ž (ȃ)
1. področje udejstvovanja v popularni kulturi: uveljaviti se na estradi; svetovna glasbena estrada; predstavniki, zvezde slovenske estrade / ukvarjati se z estrado / politična estrada
2. knjiž. vzvišen prostor, oder: estrado so okrasili z girlandami; cesarica je sedela na estradi
3. zlasti v ruskem okolju zabavna prireditev, sestavljena iz kratkih glasbenih, plesnih in artističnih točk:
1. področje udejstvovanja v popularni kulturi: uveljaviti se na estradi; svetovna glasbena estrada; predstavniki, zvezde slovenske estrade / ukvarjati se z estrado / politična estrada
2. knjiž. vzvišen prostor, oder: estrado so okrasili z girlandami; cesarica je sedela na estradi
3. zlasti v ruskem okolju zabavna prireditev, sestavljena iz kratkih glasbenih, plesnih in artističnih točk:
Celotno geslo
ePravopis
Evgenija
Predlog
Evgenija samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
žensko ime
francoska cesarica
IZGOVOR: [eu̯génija], rodilnik [eu̯génije]
BESEDOTVORJE: Evgenijin
SSKJ²
hrám tudi hràm hráma m (ȃ; ȁ á)
1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram
// nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami
2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame; iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram
3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov; lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama
// stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama
4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti
5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame
1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram
// nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami
2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame; iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram
3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov; lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama
// stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama
4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti
5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame
Celotno geslo
ePravopis
Irena Atenska
Predlog
Irene Atenske samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
bizantinska cesarica
IZGOVOR: [iréna aténska], rodilnik [iréne aténske]
Svetokriški
Irenes ž osebno lastno ime Irena: Gdu bode rekal de Ceſariza Irænes im. ed. je bila Krivu sturila, dokler je bila sapovedala suojga Sijna Conſtantia Ceſaria oſlepiti (I/2, 110) ǀ pride ena bogaboyezha shena s' imenam Irenes im. ed. (III, 110) 1. Iréna, gr. Εἰρήνη, vzhodnorimska cesarica (797–802) 2. Neka žena z imenom Iréna
Jezikovna
Kako je prav: mati »Terezija« ali mati »Tereza«
V zadnjem času opažam nedosledno pisanje matere Tereze/Terezije. Mater Terezijo pišejo na RTV SLO, Delu, Ognjišču, drugi mediji pa uporabljajo ime Tereza ali Terezijo (mešanje zapisov). Kaj je bolj ustrezno in zakaj?
Pravopis
ki1 ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma
SSKJ²
kómornica in komórnica -e ž (ọ̑; ọ̑)
zgod. naslov za žensko plemiškega rodu, ki je v pomoč vladarici: cesarica s svojimi komornicami
zgod. naslov za žensko plemiškega rodu, ki je v pomoč vladarici: cesarica s svojimi komornicami
Svetokriški
Kunegundis -de ž osebno lastno ime Kunigunda: po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … V'mej Ceſsarizamy Cunegundis im. ed. (I/2, 202) ǀ S. Elzearius. S. S. Ludovicus Franski krajl. S. Conegundis im. ed. Ceſſariza … lety vſy ſe ſo poſtili cel advent (II, 4) ǀ Ceſar Henricus … s'suojo Ceſarizo Cunigundo or. ed. do smerti divishtvu ohrani (I/1, 82) Sv. Kunigúnda Lúksemburška (pribl. 980–1033/39), nem. cesarica, po moževi smrti redovnica
SSKJ²
ljudomíl -a -o prid. (ȋ ī) star.
1. prijazen, dobrohoten, blag, zlasti do podrejenih: ljudomila cesarica / pozdravljal je zbrane z ljudomilim smehljajem
2. dobrodelen, človekoljuben: ljudomila ustanova / ljudomilo dejanje
1. prijazen, dobrohoten, blag, zlasti do podrejenih: ljudomila cesarica / pozdravljal je zbrane z ljudomilim smehljajem
2. dobrodelen, človekoljuben: ljudomila ustanova / ljudomilo dejanje
Število zadetkov: 49
Dostopnost