Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
flankírati2 -am nedov. in dov. (ȋ) um. biti, stati simetrično na obeh straneh česa: fasado flankirata visoka stolpa; cesto flankirata starinski stavbi
    flankíran -a -o: notranja ploskev ornamenta je flankirana s kratkimi črtami
SSKJ
gramòz -óza in grámoz -a m (ȍ ọ́; á) drobno kamenje za nasipanje, betoniranje: cesto so posuli z gramozom; kup gramoza / rečni gramoz
SSKJ
gramózar -ja m (ọ̑) delavec, ki pripravlja gramoz ali posipa z njim: gramozarja sta posipala cesto
SSKJ
izkolíčiti -im dov. (í ȋ) grad. zakoličiti: izkoličiti parcelo; izkoličiti traso za cesto
SSKJ
izpeháti -ám [pəh] dov. (á ȃ) s pehanjem, suvanjem spraviti iz česa: izpehali so ga iz sobe; s silo so jih izpehali na cesto / redko krt izpeha zemljo iz rova izrije, izrine
    izpeháti se ekspr.  s težavo priti iz česa: komaj se je izpehal iz gneče; pren. počasi so se le izpehali iz revščine; prim. spehati
SSKJ
kámenje tudi kaménje tudi kámnje -a s (ȃ; ẹ̑; ȃ) več kamnov, kamni: med rudo je tudi kamenje; kamenje pada, se usuje na cesto; metati, valiti kamenje; zasuti jamo s kamenjem; debelo, drobno, okroglo, ostro kamenje; kup kamenja / ekspr. nanj se je usul plaz, toča kamenja / drago, poldrago, žlahtno kamenje kamni
● ekspr. ti mi že ne boš ukazoval, raje grem kamenje tolč raje grem opravljat slabo, težaško delo
SSKJ
kraváteljc -a [təl] m (ȃ) nižje pog., navadno v zvezi držati, prijeti za kravateljc držati, prijeti za zgornji, navadno sprednji del oblačila pri vratu: prijel ga je za kravateljc in ga vrgel na cesto
● nižje pog., ekspr. prijeti, zgrabiti koga za kravateljc prisiliti koga, da ravna, govori, kot hoče, zahteva kaka oseba; zahtevati od koga pojasnilo, opravičilo
SSKJ
minêr -ja m (ȇ) delavec, ki razstreljuje skale, objekte: minerji pripravljajo traso za cesto; zaposlen je v rudniku kot miner / gradbeni miner; miner v kamnolomu
// vojak, izurjen za polaganje in odstranjevanje min, eksploziva: minerji so minirali most
SSKJ
modernizírati -am nedov. in dov. (ȋ) opremljati z najnovejšimi tehničnimi in strokovnimi pridobitvami: modernizirati cesto, rudnik, tovarno / modernizirati delo v ustanovi, tehnološki postopek; hitro modernizirati kaj; poljedelstvo se modernizira
// dodajati pojavom iz preteklosti sodobne značilnosti: modernizirati jezik v citatih
    modernizírati se prilagajati se zahtevam sodobnega časa: tudi mi se počasi moderniziramo
    modernizíran -a -o: moderniziran jezik; modernizirana cesta
SSKJ
nasútje -a s (ȗ) grad. plast zdrobljenega gradbenega materiala za utrjevanje, izravnavanje: nasutje za cesto
SSKJ
navozíti -vózim dov. (ī ọ́) z vožnjo spraviti kam: navoziti gramoz na cesto; navoziti gnoj na njivo
    navozíti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po vožnji: če je kdo navdušen za vožnjo s kočijo, se bo tu lahko navozil
    navóžen -a -o: navožen gradbeni material
SSKJ
nèdáleč in nè dáleč prisl. (ȅ-á) izraža majhno razdaljo; blizu: nedaleč šumi reka; hiša je nedaleč nad cesto; letališče je nedaleč od mesta / mladost je nedaleč za nami
SSKJ
nèprevóznost in nèprevôznost -i ž (ȅ-ọ̄; ȅ-ó) lastnost, značilnost neprevoznega: cesto so zaprli zaradi neprevoznosti
SSKJ
obsenčeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. povzročati, delati, da je kaj v senci: stara drevesa obsenčujejo cesto; z roko je obsenčevala oči zasenčevala
// oči so obsenčevale trepalnice
● knjiž. skrb ji je obsenčevala obraz je bila opazna, vidna
SSKJ
odkoráčiti -im dov. (á ȃ) ekspr. oditi s širokimi, lenobnimi koraki: ded je vstal in počasi odkoračil na cesto / tiger je dostojanstveno odkoračil v gozd
// star. oditi: urno se je obrnil in odkoračil iz sobe
SSKJ
oméjek -jka m (ẹ̑) knjiž. nezoran, travnat del med njivami; meja: kositi na omejku; po omejkih se je zaraslo grmovje / v omejku je pel slavček
// travnat del med cesto in njivo, vrtom: živina se pase po omejku ob cestnem jarku
SSKJ
péskar -ja m (ẹ̑) kdor dela v peskokopu: peskarji so kopali pesek za cesto
♦ metal. delavec, ki v livarni dela s peskom
SSKJ
péskati -am nedov. (ẹ̑) knjiž. posipati s peskom: peskati poledenelo cesto
♦ agr. dodajati zemlji apnenčev pesek; teh. z močnim curkom peska čistiti, obdelovati izdelke, ulitke, steklo
    péskan -a -o: peskana zemlja
SSKJ
pfèj tudi pféj medm. (ȅ; ẹ̑) izraža zoprnost, gnus: pfej, da si upa taka na cesto
SSKJ
pogúzniti se -em se dov. (ú ȗ) nar. zahodno zdrseti, spustiti se po zadnjici: otrok se je poguznil s peči; pren. s strmine nad cesto se je poguznilo za voz zemlje
Število zadetkov: 277