Izidor(us) -ra m osebno lastno ime
Izidor:
Poshlushaite kaj pravi S. Iſidorus im. ed. ǀ Kmet je bil Isydorus im. ed., inu vener je bil G: Bogu dopadezh ǀ Kir ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo Boshjo, de ſi lih pravizhno Iſidorus im. ed. Clarius, ter gori saupye ǀ Iſidorus im. ed. Paluſiota je sapiſſanu puſtil ǀ kir Isidorus im. ed. Clar: naſs opomina rekozh ǀ Isidorus im. ed. pishe od teh tiz Alcedines imenovanih ǀ velik ſvetnik je bil Sveti Jſidorus im. ed. ǀ je piſsanu puſtil Iſidor im. ed. ǀ kateru vſe S. Isidor im. ed. sklene ǀ beſſede S. Iſidora rod. ed., katere lepu ſemkaj ſe raimaio ǀ na mejſti hlapza en Angel je ſmejtal gvant, inu plajsh Vandergeſiluſu. En drugi na mejſti Paſterja je paſil vuole Iſidoru daj. ed. 1. Sv. Ízidor Sevíljski (pribl. 560–636), škof, cerkveni učitelj; → Izidorius 2. Sv. Ízidor (umrl 1150), kmet; → Hizidor(us) 3. → Klarius 4. → Peluziota
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.