Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
cokotáti -ám nedov. (á ȃ)
dajati tleskajoče, zamolkle glasove: deževni curki cokotajo / cokotal sem po kamenju
Pravopis
cokotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; cokotánje; (-àt) (á ȃ) Deževni curki ~ajo; poud. ~ po kamenju |hoditi, iti|
SSKJ²
dojáča -e ž (á)
nar. vzhodno posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: curki mleka so udarjali ob pločevinasto dojačo
SSKJ²
fontána -e ž (ȃ)
arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen vodnjak, navadno z vodometom: sredi trga stoji fontana; iz fontan brizgajo curki vode; fontana iz belega marmorja
SSKJ²
hídromasáža -e ž (ȋ-ȃ)
masaža z vodo, vodnimi curki: izvajati hidromasažo / bazen s hidromasažo
SSKJ²
izvíjati -am nedov. (í)
z vrtenjem spravljati iz predmeta: izvijati vijake
    izvíjati se 
    1. prizadevati si ne biti več v določenem, navadno neprijetnem položaju: z zadnjo močjo se je izvijal napadalcu; izvijati se komu iz objema, rok; pren. stiki s francosko kulturo so pomagali, da smo se začeli izvijati izpod vpliva nemške kulture
    2. ekspr. opravičevati se tako, da se navadno ne navaja pravi, resnični razlog: vedno ima kake izgovore, vedno se izvija; pred policijo se je na vse načine izvijal
    3. knjiž. prihajati iz česa: od povsod so se izvijali modrikasti curki dima; pren., ekspr. krik se mu je izvijal iz prsi; med ihtenjem so se ji izvijali vzdihi
    4. ekspr. postajati viden, prikazovati se v obrisih: visoke postave so se izvijale iz teme; vas se izvija iz megle
Pravopis
izvíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izvíjanje (í) kaj ~ vijake
izvíjati se -am se (í) komu ~ ~ napadalcu; ~ ~ vsiljivcu iz objema; izvijati se iz česa neobč. Iz hiše so se izvijali curki dima so prihajali; poud. Vedno ima izgovore, vedno se ~a |izgovarja, opravičuje|
Farmacija
odmérna farmacévtska oblíka za inhalíranje, ki ní pod tlákom -e -e -e -- -- -- -- -- -- ž
Celotno geslo Sinonimni
pršéti -ím nedov.
leteti v obliki drobnih kapelj, delcev; deževati v obliki drobnih, gostih vodnih kapelj
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: deževati
SSKJ²
pršíti -ím nedov. (ī í)
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršiti; spet prši / iz megle prši / v osebni rabi dež je pršil ves dan
2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curki vodometa so pršili v zrak / iskre pršijo na vse strani
3. ekspr. povzročati, da se kaj spreminja v drobne leteče kaplje, delce: veter je pršil valove / burja prši sneg
4. s pršenjem močiti, vlažiti: pršiti rastline z vodo
● ekspr. škrjanček veselo prši drobi; ekspr. voda pada v tolmun in se prši v milijone kapljic se razpršuje
Geologija
spíkule -ul ž
SSKJ²
škropíti -ím nedov. (ī í)
1. s kapljicami, curki tekočine močiti, vlažiti: škropiti vrtno trato, ulico; škropiti koga v obraz; škropiti komu čelo z vodo; škropiti se po prsih / ekspr. avtomobil je škropil mimoidoče / pri umivanju je škropil okoli sebe
2. nepreh. v kapljicah, curkih hitro razprševati se: avtomobil je drvel in blato je škropilo; brezoseb. tolkel je po vodi, da je škropilo na vse strani / ekspr. udarjal je po razbeljenem železu in iskre so škropile na vse strani letele
3. razprševati po čem tekočo snov, da se preprečijo bolezni, uničijo škodljivci: škropiti sadno drevje; škropiti krompir; škropiti proti plesni; škropiti z modro galico
4. brezoseb. v redkih kapljah deževati: zvečer je začelo škropiti / v osebni rabi ves dan je škropil dež
5. nar. kropiti: škropiti mrliča / škropiti z blagoslovljeno vodo
● ekspr. škropiti napadalce s kroglami streljati nanje
    škropèč -éča -e:
    govoril je, škropeč slino na vse strani
    škropljèn -êna -o:
    škropljeno drevje
Celotno geslo Sinonimni
škropíti -ím nedov.
1.
kaj s kapljicami, curki tekočine močiti, vlažiti; razprševati po čem tekočo snov, da se preprečijo bolezni, uničijo škodljivci
SINONIMI:
pršiti, neknj. pog. špricati
2.
v kapljicah, curkih hitro se razprševati
SINONIMI:
neknj. pog. špricati, redk. štrcati
GLEJ ŠE SINONIM: deževati
GLEJ ŠE: močiti
Celotno geslo Kostelski
škropiti ► šˈkrȯpit -in nedov.
SSKJ²
ubíjati -am nedov. (í)
1. z udarci, s silo povzročati smrt
a) človeka: ropali so in ubijali / ubijati ljudi s strupi / ekspr. ni ubijal z rokami, ampak z besedo ukazoval je ubijati
b) živali: ubijati kače
// s silo svojega gibanja, padca povzročati smrt koga: padajoče skale so ubijale napadalce
// s svojo silo, z delovanjem sploh povzročati smrt: eksplozija ruši in ubija; visoka temperatura ubija bakterije
2. z udarci, s silo povzročati, da kaj poči, se poškoduje: ubijati šipe
// v zvezi ubijati jajca na tak način delati, da se odstrani jajčna lupina: ubijati jajca in jih peči / ubijati jajca v ponev
3. ekspr. povzročati, da kdo izgublja svojo telesno, duševno moč: zakaj me ubijaš s težkim delom / brezdelje, vročina ga ubija; sestanki, spori ga ubijajo / to ga duševno, telesno ubija
4. ekspr. povzročati izgubo česa duševnega: ne ubijaj mu upanja; ubijati komu veselje, voljo do dela / hrup ubija duševno zbranost
5. ekspr. delati, da kaj praznega, neprijetnega glede na zavedanje hitreje mine: ubijati čakanje, dolgčas s klepetom, z ribolovom, zabavo / prijetno ubijati čas
● ekspr. črka ubija, duh oživlja samo dobesedno razumevanje zapisanega povzroča izgubo njegove resnične vsebine, ki jo more znova ustvarjati duh
    ubíjati se 
    1. zaradi padca, udarca ob kaj umirati: padali so v prepade in se ubijali
    2. namerno povzročati svojo smrt, zlasti z udarcem, s silo: rajši so se ubijali, kot da bi postali ujetniki
    3. ekspr. s kakim dejanjem, predmetom delati, povzročati, da se izgublja telesna, življenjska moč: ubijati se z delom, s kmetijo / s pijačo se ubija, in vendar pije
    // zelo naporno, težko delati: ubijati se za otroke; ubijati se na kmetiji, po njivah; ubijati se od jutra do noči / star. vse življenje se je ubijal z revščino je živel v pomanjkanju
    // s širokim pomenskim obsegom z naporom, navadno brez (večjega) uspeha opravljati opravilo, delo, kot ga določa sobesedilo: ubijati se z branjem kitajskih znakov / vse popoldne so se ubijali s prelaganjem hlodov; ubijati se s problemom
    4. ekspr. izgubljati svojo moč, jakost, zlasti zaradi delovanja nasprotne sile: vodni curki so se med seboj ubijali / kriki se ubijajo v bobnenju slapa / koraki se ubijajo v mahu
    ●     ekspr. ubijati si glavo s čim beliti si glavo s čim; star. ne bo se mu treba ubijati s palico po svetu težko, slabo živeč se potikati, hoditi
    ubijajóč -a -e:
    ubijajoč se sam na kmetiji, je kmalu onemogel; ubijajoči streli; enolično delo je ubijajoče; prisl.: ubijajoče dolgo čakati; ubijajoče zanič zelo
    ubíjan -a -o:
    kriki ubijanih ljudi
Jezikovna
Ustreznost zapisa »filter vrečka« oz. »filtervrečka«?

Filter vrečka ali filtervrečka?

SSKJ²
vodomèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. okrasna naprava z zbiralnikom vode, iz katere brizgajo vodni curki in v loku padajo nazaj v zbiralnik: sredi parka je vodomet; šumenje vodometa; vodnjak s kipi in vodometom
2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa, kar v loku pada kam: vodomet isker, luči
SSKJ²
vodométen -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na vodomet: vodometne cevi / vodometni curki
Pravopis
zástor -ôra tudi zástor -a m (á ó; á) dvig ~a na začetku predstave; neobč. ~ na izložbenem oknu; poud. ~ dežja |gosti curki|
Celotno geslo Vezljivostni G
zaščítiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zavarovati koga/kaj s kom/čim
Z vodnimi curki so jih zaščitili (pred fizičnimi napadi).
2.
kdo/kaj pravno zavarovati koga/kaj s kom/čim
Sindikat zaščiti koristi delavcev (pred prevelikim izkoriščanjem).
3.
iz avtomobilizma kdo/kaj zavarovati koga/kaj s kom/čim
S premazom so zaščitili spodnji del avtomobila (pred rjo).
Število zadetkov: 21