Zadetki iskanja
Prekmurski
hajdína -e ž ajda: Pannicum. Hajdina KMS 1780, A9; i hajdina i proszô bo'zno osztalo AI 1875, kaz. br. 8; Hajdina má lepo belo cvetje AI 1878, 42
Pleteršnik
Pleteršnik
Prekmurski
korìna -e ž
1. cvetlica: z-edne korine na drügo szêla AIP 1876, br. 2, 8; Za lepim krscsákom lêpo Korino KAJ 1870, 123; Za náras se imenüje tráva, korine AI 1878, 41; Môdri korin plamén szveto AI 1875, kaz. br. 8; Potom môdre korine glédala AI 1875, kaz. br. 7
2. šopek: Bokréta; korina KOJ 1833, 152; cvêtje je brála med grmovjem i v-korino je je zvézala KAJ 1870, 13
1. cvetlica: z-edne korine na drügo szêla AIP 1876, br. 2, 8; Za lepim krscsákom lêpo Korino KAJ 1870, 123; Za náras se imenüje tráva, korine AI 1878, 41; Môdri korin plamén szveto AI 1875, kaz. br. 8; Potom môdre korine glédala AI 1875, kaz. br. 7
2. šopek: Bokréta; korina KOJ 1833, 152; cvêtje je brála med grmovjem i v-korino je je zvézala KAJ 1870, 13
Pleteršnik
košatíca, f. 1) košata mlada jela, Kr.-Valj. (Rad); sploh: košato drevesce: zarod mladih košatic, Str.; košato cvetje: Iskrice, ve košatice, Vod. (Pes.); — 2) stolzes Weib: prevzetna košatica! SlN.
Pleteršnik
krȗcati, -am, vb. impf. gebeugt einhergehen, C.; sich neigen: cvetje, trava, seno kruca, ako se ne pokosi, Vrsno-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
nanȃšati, -am, vb. impf. ad nanesti, nanositi; 1) herantragen, zusammentragen, Raj' b' letala nizko, Zbirala cvetje, Nanašala mladim Celo poletje, Vod. (Pes.); n. gnezdo = znašati gnezdo, Levst. (Zb. sp.); — anschwemmen; nalivi prst in sip nanašajo na cesto, Levst. (Pril.); — 2) mit sich bringen, Cig.; okoliščine tako nanašajo, Cig.; — govorjenje je tako nanašalo, das Gespräch führte darauf, M.; — 3) beziehen: na oko n., auf das Auge beziehen, Žnid.; — n. se na kaj, sich auf etwas berufen, Cig., Jan.; sich auf etwas beziehen, Mur., Jan., nk.
Prekmurski
obledèti -ím dov. obledeti: Veli mála violica, Nebos nücala tam mené, Ár mi oblêdi korenyé KAJ 1870, 102; Cvêtje je povêhnolo, tráva na trávnikaj oblêdila KAJ 1870, 60
Pleteršnik
obletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) umfliegen, Cig., Jan., M.; — herumfliegen: Po mizi mu ga (namr. zlat) zatoči, Da po nji trikrat obleti, Npes.-K.; — 2) fliegend besuchen, befliegen, Cig.; — rdečica jo obleti, Röthe überzieht ihr Gesicht; — = obiti, anwandeln: vse je strah obletel, Ravn.-Mik., C.; — 3) ringsum herabfallen: cvetje je obletelo; — o. se, sich entblättern, das Laub verlieren; drevje se obleti; — tudi: obleteti = o. se: roža obleti, C.; obletel, entlaubt, Cig., Jan.
Pleteršnik
odpásti, -pádem, vb. pf. wegfallen, abfallen; cvetje je odpadlo; — abtrünnig werden, abfallen; vino in žene store, da modri odpadejo, Škrinj.-Valj. (Rad); odpadel, abtrünnig, Jan.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
osípati, -sȋpam, -pljem, vb. impf. ad osuti; 1) umschütten, beschütten, umstreuen; s peskom o., Cig.; — behäufeln, Cig., Jan.; krompir, koruzo, hmelj o., Cig., C., LjZv.; — o. se koga, jemanden in Menge umgeben: z veliko častjo se ga osipajo, Ravn.-Mik.; — 2) in Menge herabfallen machen: lehka sapa je osipala z vej bela cvetna peresa, Jurč.; o. se, in Menge herabfallen: cvetje se osiplje; žitno zrnje se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, Erj. (Torb.); o. se, die Blätter verlieren: drevje se osiplje; sich abschuppen: po osepnicah se koža osiplje, Levst. (Nauk); — (osípati pf. = osuti, Mur., Št.).
Pleteršnik
osúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) rings umschütten; o. krompir, die Kartoffeln behäufeln, Cig.; — beschütten: o. s peskom; — nebo se je osulo z zvezdami, Erj. (Izb. sp.); — sich bemächtigen: strah me ospe, Jan.; — 2) o. se, abfallen (von Laub, Blüten, Trauben, Samen u. dgl.); grozdje se je osulo, Z.; Oh, cvetje je rahlo, Črez noč se ospe, Greg.; — sich entlauben: drevje se je osulo, die Bäume haben das Laub verloren; die Blüten verlieren: roža se osuje, Preš.; — abrieseln (vom Sande), Cig.; herausfallen (vom Samen), Mur.; abrispen: oves se osuje, Cig.; — 3) o. se, ausschlagen, ausfahren (vom Hautausschlag), Cig., Jan.
Pleteršnik
pelȋnkovəc, -vca, m. 1) pelinov grm: Pelin pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — 2) der Wermutwein, Mur.
Prekmurski
píkasti -a -o prid. pikast: tisztomi je pikaszto raztrgano lice narédila KOJ 1845, 117; Erdéča lilija má erdéčo-žuto, erjávo pikasto cvetje AI 1878, 45
Prekmurski
Prekmurski
pòkati -am nedov. pokati: Hasadni; kálti, pokati KOJ 1833, 159; Jáko lübléni je vu stanici, gda pòka vdobroj vôli BJ 1886, 8; ali z-bicsom nepokaj po várasi KOJ 1845, 28
pòkati se tudi póukati se -am se dobivati razpoke, špranje: Poukajo ſze pecsine KM 1783, 241; Kaménye ſze je pokalo BKM 1789, 46; i pecsine ſzo ſze pokale KŠ 1771, 96; Poukajte ſze kaménye BKM 1789, 86; pren. Z-popovjá sze lisztje i cvetje pôka KAJ 1870, 16
pòkati se tudi póukati se -am se dobivati razpoke, špranje: Poukajo ſze pecsine KM 1783, 241; Kaménye ſze je pokalo BKM 1789, 46; i pecsine ſzo ſze pokale KŠ 1771, 96; Poukajte ſze kaménye BKM 1789, 86; pren. Z-popovjá sze lisztje i cvetje pôka KAJ 1870, 16
Število zadetkov: 50
Dostopnost