Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
cvétje cvétja samostalnik srednjega spola [cvétje]
    1. več cvetov, cvetovi
      1.1. kar spominja na cvetove
      1.2. zdravilni pripravek iz cvetov
    2. več cvetlic, cvetlice
STALNE ZVEZE: rezano cvetje
FRAZEOLOGIJA: otrok cvetja, Ostanite v cvetju!
ETIMOLOGIJA: ↑cvet
SSKJ²
cvétje -a s (ẹ́)
1. cveti, cvetovi: cvetje diši; cvetje odpada, poganja; belo cvetje; češnjevo, lipovo cvetje / pog. piti bezgovo cvetje čaj iz bezgovega cvetja / vse je v cvetju vse cvete; pren., pesn. cvetje moje duše; cvetje sanj
// rože, cvetlice: trgati cvetje; planinsko cvetje; šopek cvetja / rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo
2. star. cvetenje: presaditi rastlino pred cvetjem; čas cvetja
● knjiž. zlo gre v cvetje zelo veliko ga je; ekspr. gospodarstvo je v cvetju v razmahu, razcvetu; zastar. cvetje slovenskega pesništva antologija, izbor
Celotno geslo Kostelski
cvetje ► cˈvėːtje -a s
Celotno geslo eSSKJ
cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]
    2. ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka
ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet
SSKJ²
cvetlíca -e ž (í)
1. rastlina z izrazitim cvetom: cvetlica cvete, diši, ovene; trgati, zalivati cvetlice; pomladanske, poljske, vrtne cvetlice; seznam zaščitenih cvetlic; šopek cvetlic rož / umetne cvetlice
● ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno
2. agr. vonj vina; cvetica: rizlingova cvetlica
Celotno geslo Sinonimni
cvetlíca -e ž
rastlina z izrazitim cvetompojmovnik
SINONIMI:
cvetica, roža, ekspr. cvetka
GLEJ ŠE SINONIM: cvetica
SSKJ²
cvetličár tudi cvetlíčar -ja m (á; ȋ)
kdor poklicno goji cvetlice ali jih prodaja: naročiti venec pri cvetličarju; na razstavi sodeluje veliko število cvetličarjev
SSKJ²
cvetlíčarica -e ž (ȋ)
knjiž. ženska, ki prodaja cvetlice po cestah ali gostinskih lokalih: spotoma je kupil od cvetličarice šopek vrtnic
Celotno geslo eSSKJ
cvetličárka cvetličárke samostalnik ženskega spola [cvetličárka]
    ženska, ki se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar
SSKJ²
cvetličárka -e ž (á)
ženska, ki goji cvetlice ali jih prodaja: to je zelo sposobna cvetličarka
SSKJ²
cvetlíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na cvetlice: cvetlični nasad; cvetlična greda / cvetlični lonec, vrt / blago s cvetličnim vzorcem rožastim / cvetlični med med, nabran na cvetlicah
SSKJ²
cvetlíčje -a s (ȋ)
star. rože, cvetlice: vrtovi so polni raznovrstnega cvetličja
Celotno geslo eSSKJ
cvétnica cvétnice samostalnik ženskega spola [cvétnica]
    1. iz botanike rastlina, ki za razmnoževanje tvori cvetove, iz katerih se razvijejo semena, plodovi; primerjaj lat. Anthophyta
ETIMOLOGIJA: ↑cvet
SSKJ²
cvetôvje -a s (ȏ)
star. rože, cvetlice: v gredici je zasajeno razno cvetovje
SSKJ²
dehtéti -ím [dəhteti tudi dehteti] nedov., dehtì tudi dêhti (ẹ́ í)
1. knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: rožni grm ne dehti več; lipa opojno dehti; brezoseb. dehtelo je po zemlji in drevju / ekspr. v parku je dehtela pomlad
2. star. zelo želeti, hrepeneti: njeno srce je dehtelo slišati to besedo; v njej vse dehti po ljubezni
    dehtèč -éča -e:
    dehteči vrtovi; dehteče cvetlice
SSKJ²
díti díjem nedov. (í ī) zastar.
1. rahlo pihati, pihljati: sapica dije; pren. iz nje dije toplina
2. dišati, dehteti: cvetlice dijejo
● star. kar dije in žije, se veseli pomladi vse se veseli pomladi
Pleteršnik
docvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = docvesti: ali bodo lepe tuje cvetlice docvetele? Erj. (Izb. sp.).
SSKJ²
domáčen -čna -o prid. (á)
knjiž. po značilnostih, lastnostih podoben domačemu; domačnosten: manjše sobe in cvetlice na mizah ustvarjajo domačno razpoloženje / ta restavracija je premalo domačna
SSKJ²
gojíti -ím nedov. (ī í)
1. načrtno se ukvarjati z rastlinami ali živalmi, zlasti v gospodarske namene: gojiti hmelj, čebele, vinsko trto; na farmi gojijo govedo za meso; gojiti gozd, sadno drevje / na šolskih gredah gojijo cvetlice učenci sami; laboratorijsko gojiti glivice
● ekspr. gojiti gada na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen
// star. negovati: brke je vedno skrbno gojil; gojiti (si) polt
// knjiž. krepiti, razvijati, utrjevati: gojiti občutek odgovornosti; gojiti otrokove sposobnosti; pri pouku gojijo v učencih humana čustva / gojiti voljo, značaj
2. ekspr. biti dejaven na določenem področju: gojiti glasbo; že od mladih nog je gojil šport / gojil je predvsem ljudsko kulturo
// knjiž., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: gojiti upe; gojiti sovraštvo, spoštovanje do koga; veliko ljubezen je gojil do otroka; gojiti simpatijo / po tem dogodku ni mogel gojiti več nobenih iluzij
    gojèn -êna -o:
    gojen gozd; skrbno gojeni nasadi; gladil si je lepo gojeno brado
Celotno geslo Etimološki
ikebȃna -e ž
Število zadetkov: 65