Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

cvétje cvétja samostalnik srednjega spola [cvétje]
    1. več cvetov, cvetovi
      1.1. kar spominja na cvetove
      1.2. zdravilni pripravek iz cvetov
    2. več cvetlic, cvetlice
STALNE ZVEZE: rezano cvetje
FRAZEOLOGIJA: otrok cvetja, Ostanite v cvetju!
ETIMOLOGIJA: cvet
cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]
    2. ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka
ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej cvet
cvetličárka cvetličárke samostalnik ženskega spola [cvetličárka]
    ženska, ki se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
ETIMOLOGIJA: cvetličar
cvétnica cvétnice samostalnik ženskega spola [cvétnica]
    1. iz botanike rastlina, ki za razmnoževanje tvori cvetove, iz katerih se razvijejo semena, plodovi; primerjaj lat. Anthophyta
ETIMOLOGIJA: cvet
lantána lantáne samostalnik ženskega spola [lantána]
    grmičasta okrasna rastlina z raznobarvnimi cvetovi v glavicah, po izvoru iz Srednje in Južne Amerike; primerjaj lat. Lantana camara
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. lantana
ledeník ledeníka samostalnik moškega spola [ledeník]
    iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol
STALNE ZVEZE: celinski ledenik, jezik ledenika
ETIMOLOGIJA: leden
ognjìč ognjíča samostalnik moškega spola [ognjìč]
    1. zdravilna rastlina z oranžnimi ali rumenimi cvetovi, suličastimi listi in dlakavim steblom; primerjaj lat. Calendula officinalis; SINONIMI: iz botanike vrtni ognjič
      1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: vrtni ognjič
ETIMOLOGIJA: ogenj
plaménka plaménke samostalnik ženskega spola [plaménka]
    1. okrasna zimzelena rastlina s številnimi petdelnimi cvetovi v socvetjih živih barv; primerjaj lat. Phlox
    2. riba z raznobarvnimi progami po telesu, izrazitimi deljenimi plavutmi in strupenimi bodicami, ki živi zlasti v odprtih tropskih morjih; primerjaj lat. Pterois
    3. ročni gorilnik za spajkanje
STALNE ZVEZE: grozdasta plamenka, iglasta plamenka, latnata plamenka, viseča plamenka
ETIMOLOGIJA: plamen
prêdlog predlóga samostalnik moškega spola [prêdlok predlóga]
    1. kar kdo izrazi z namenom, da se to sprejme, upošteva, se za to odloči
    2. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki z vzpostavljanjem podrednega razmerja med besedami stavka določa sklon sledeči besedi in pri tem izraža prostor, čas, lastnost in vzrok
      2.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. predlóg iz cslov. prědъlogъ, iz predložiti - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cvétje -a s (ẹ́)
1. cveti, cvetovi: cvetje diši; cvetje odpada, poganja; belo cvetje; češnjevo, lipovo cvetje / pog. piti bezgovo cvetje čaj iz bezgovega cvetja / vse je v cvetju vse cvete; pren., pesn. cvetje moje duše; cvetje sanj
// rože, cvetlice: trgati cvetje; planinsko cvetje; šopek cvetja / rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo
2. star. cvetenje: presaditi rastlino pred cvetjem; čas cvetja
● 
knjiž. zlo gre v cvetje zelo veliko ga je; ekspr. gospodarstvo je v cvetju v razmahu, razcvetu; zastar. cvetje slovenskega pesništva antologija, izbor
SSKJ²
cvetlíca -e ž (í)
1. rastlina z izrazitim cvetom: cvetlica cvete, diši, ovene; trgati, zalivati cvetlice; pomladanske, poljske, vrtne cvetlice; seznam zaščitenih cvetlic; šopek cvetlic rož / umetne cvetlice
 
ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno
2. agr. vonj vina; cvetica: rizlingova cvetlica
SSKJ²
cvetličár tudi cvetlíčar -ja m (á; ȋ)
kdor poklicno goji cvetlice ali jih prodaja: naročiti venec pri cvetličarju; na razstavi sodeluje veliko število cvetličarjev
SSKJ²
cvetlíčarica -e ž (ȋ)
knjiž. ženska, ki prodaja cvetlice po cestah ali gostinskih lokalih: spotoma je kupil od cvetličarice šopek vrtnic
SSKJ²
cvetličárka -e ž (á)
ženska, ki goji cvetlice ali jih prodaja: to je zelo sposobna cvetličarka
SSKJ²
cvetlíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na cvetlice: cvetlični nasad; cvetlična greda / cvetlični lonec, vrt / blago s cvetličnim vzorcem rožastim / cvetlični med med, nabran na cvetlicah
SSKJ²
cvetlíčje -a s (ȋ)
star. rože, cvetlice: vrtovi so polni raznovrstnega cvetličja
SSKJ²
cvetôvje -a s (ȏ)
star. rože, cvetlice: v gredici je zasajeno razno cvetovje
SSKJ²
dehtéti -ím [dəhteti tudi dehtetinedov., dehtì tudi dêhti (ẹ́ í)
1. knjiž. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: rožni grm ne dehti več; lipa opojno dehti; brezoseb. dehtelo je po zemlji in drevju / ekspr. v parku je dehtela pomlad
2. star. zelo želeti, hrepeneti: njeno srce je dehtelo slišati to besedo; v njej vse dehti po ljubezni
    dehtèč -éča -e:
    dehteči vrtovi; dehteče cvetlice
SSKJ²
díti díjem nedov. (í īzastar.
1. rahlo pihati, pihljati: sapica dije; pren. iz nje dije toplina
2. dišati, dehteti: cvetlice dijejo
● 
star. kar dije in žije, se veseli pomladi vse se veseli pomladi
SSKJ²
domáčen -čna -o prid. (á)
knjiž. po značilnostih, lastnostih podoben domačemu; domačnosten: manjše sobe in cvetlice na mizah ustvarjajo domačno razpoloženje / ta restavracija je premalo domačna
Število zadetkov: 65