da prim. de
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: da gl. do
Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
Vorenc
dati dov., F205, ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; anuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe dati; depositor, kateri s'rók dá; diſsimulare, pregledati, neahtati, perseneſti, perkriti, potuho dati; do, dare, dati; elocare, preſſeliti, na fit dati, v'ſhtant dati; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; faxit deus, de bi Búg dal; indicare, povédati, na ṡnanîe dati, pokaṡati; introdare, notar dati, ſe podati, ſe vdati; obescare, naṡhpiṡ[h]ati, jeiſti dati; obÿcere spem, vupanîe dati; perhibere testimonium, prizhati, prizho dati; piacularis, -re, kar ſe da k'odpuṡzhanîu; praebere auxilium, pomúzh dati; remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudaj dati; rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor dati; respectare, ṡhtimati, zhaſt dati, reṡgledovati; secundare, ſrèzhnu ſturiti, ſrèzho dati; sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati; sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai dati; tradere, iṡdati, iṡrozhiti, zhès dati; usura beſsalis, kadar ſe da 8. od 100; usura ex triente, kadar ſe da 4. od 100; usura semiſsis, kadar ſe da 6. sa 100; usura unciaria, kadar ſe da 12. od 100; utinam deus daret, ah de bi Búg dal; uvae foeciniae, grosdje, kateru doſti droṡhy da; vexator, kateri myrú ne da, poſſa, inu kumrá; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; prim. daj, dan, dano
Vorenc
dar m, F17, charisma, dar, ſhenkenga; congiarium, vel conjarium, -ÿ, ena goſpoiṡka ſhenkenga, firſhtov dar ẛa tá gmain fólk; corban, dar, obluba, offer; datio, -nis, en dar, ali ſhenkenga; donum, donatio, dar, ali ſhenkinga; dos, -tis, jutrinîa, dar; equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili; formae dos, en dar te lipote; gratuitum donum, neṡaſluṡhen dár; munus, -ris, dar, ſhenkenga, opravilu; munusculum, en maihin dar; oblatio, vel oblatum, dar, ſhenkenga, offer, prinos, poſvetiliṡzhe; palmarium, -rÿ, ta dár, ali plazhilu s'eniga premagavza; parapherna, -orum, tá dar, kateriga eden ſvoji ṡarozheni ṡheni da, ali ona nîemu; sportula, -ae, tudi en dar, ali ſhenkenga; strena, -ae, dar, ali ſhenkinga k'novimu leitu; xenia, daruvi, mitou; prim. dari
Vorenc
dati se dov., F7, dare se, ſe podati, ſe v'rokè dati, ſe podajati; dedere se, ſe podati, ſe zhes dati; emancipio me tibi, jeſt ſe tebi zhes dam; equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili; factitare se haeredem, ſe s'eniga erba vun dati; fingere vultum alicuius, eniga obras, ali podobo na ſe vṡèti, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati; tradere se, ſe v'roke dati, ſe vdati, ſe ṡdati, ſe podati
Vorenc
žinje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, origanum, shinje Scopoli [459: Origanum. Carniol. Dobra miſſu, shinie, volia; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. Scopolijevo rastlinsko ime shinie je predvsem pomembno zato, ker razkriva doslej neznano dejstvo, namreč, da je Scopoli poznal in uporabljal preurejeno drugo izdajo štirijezičnega Megiserjevega slovarja iz l. 1744, kjer so celovški prireditelji slovarja zapisali na listu Aaa4a: Wohlgemuth. Origanum. Dobra miſſu, shinje, volja. Origano. Megiserjev Dictionarium quatuor lingvarum iz l. 1592, list V6a , ima samó: Wolgemut. origanum. dobra miſel. origano. Nadalje je ta primer namig, da je Scopoli mogel dobiti slovenska rastlinska imena ne le iz ustnih virov, temveč tudi iz knjižnih in rokopisnih zapisov.]
Vorenc
ahtenga ž, F6, conspicari, ahtengo iméti; evigilatus, -a, -um, gori ṡbuden, kateri dobru ahtengo da na ſvoje rizhy; inconsiderans, -tis, nepomiſleozhi, kateri na ſvoje rizhy ahtenge ne da; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati; respectus, -us, ſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe, ahtenga, inu reṡgledovanîe ene rizhy
Vorenc
drevce s, F11, amomum, enu maihinu drévze, kakòr ena divja terta, da en leip dúh; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ṡelenim drevzi. Jer:48; olusatrum, -tri, enu drevze, ali ſvibovina, s'perjam ṡèlu enaku; papyrifer, ut amnis papyrifer, ta tekozha voda, katera takovu drevze parneſſe, ali naprei dá; papyrus, -ri, vel Papyrum, -ri, je enu drevze v'Egypti; prunus agrestis, dernulovu drevze; ribes, tú ardezhe laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim drevzi; rosmarinus, -ni, roṡhmaryn, lipú vſelei ṡelenu inu diſezhe drevze; sisara, -ae, ena rèſſa, ali drevze takú imenovanu; suber, -ris, je enu drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; viburnum, -ni, dobroleitovina drevze
Vorenc
ceringa ž, F4, demensum, kar ſe enimu hlapzu da en meiſſiz ẛa koṡhto, ali zeringo; viaticum, -ci, na poot zeringa; victus, -ctus, vṡhitek, zeringa; victus penuria, pomankanîe zeringe; prim. cerunga
Vorenc
četrti štev., F16, America, ta ſveit pod nami, ta zheterti deil ſvitá; bilibris, dvéh funtov teṡhava, ali zheterti deil zhetertinke; dodrans, -tis, pedaîn, zheterti deil ene rizhy; dodrans agri, zheterti deil ene nyve; quadra, -ae, en zheterti deil; quadrans, -tis, zheterti deil; quadrigamus, -mi, moṡh zheterte ṡhene; quadruplator, -oris, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da ta zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá: pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda; quartale, tá zheterti deil; quartarius, -rÿ, zhetertnyk, ali zheterti deil ene mère; quartus, -a, -um, zheterti; quaternarius, -a, -um, v'ti zheterti verſti; syntaxis, zheterta latinṡka ſhula; tetrarcha, -ae, deṡhelski oblaſtnyk, ali goſpúd, poſtavlen zhes zheterti deil ene deṡhele; tetrarchia, -ae, zheterti deil ene deṡhele
Vorenc
črnoglavka ž, F2, melanchoryphus, -phi, zhernaglavka, ena maihina tizhiza, druge mladizhe redy, meini, da ſo nîe; zhernaglavka, melanchoryphus
Vorenc
duh3 m, F23, amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvetjom, pres duha; amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja terta, da en leip dúh; aromatizare, leip dúh od ſebe dajati; costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga duhá, kakòr lapuh; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak dúh v'uſtih; inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd dúh ſturiti; inolens, -tis, kar néma obeniga duhá, nediſezhe, neſmardezhe; libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo; nardinus, -a, -um, kar ima dúh kakòr ſpikanarda; nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen dúh; odor, -ris, dúh, ṡhmah; odor acidus, kiſſel dúh; odoramentum, -ti, en dober dúh; odor gravis, en teṡhák ſmardèzh dúh; odor placidus, suavis, lubeṡniu, dopadajezh dúh; odor suavitatis, dober diſhezhi dúh; olere, diſhati, dúh dajati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; resipere, diſhati, en dúh iméti; seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá korèn je dolg, eniga lubeṡniviga duhá; thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji
Vorenc
dvanajst štev., F7, dodrantalis, et le, dvanaiſt parſtu viſſok, ſo try deili eniga zhevla; duodecim, dvanaiſt; XII. dvanaist. duodecim. 12; mina Attica, je neikadai dvanaist rainiṡh inu trideſſeti kraizarjou nemṡhkiga ṡhtivenîa velala; usura unciaria, kadar ſe da 12. od 100; zodiacus, ſonzhni poot na Nebi, ta kroh teh dvanaiſt ṡnamein na Nebu, en zirkel teh ṡviryn
Vorenc
Vorenc
fraj prisl., F3, caedua sylva, ena hoſta perpuṡzhena ṡa ſekanîe ṡlehernimu frai; parochus, -chi, en farmeſter: eden kateri rad da, inu s'vſó potrébo frai derṡhy; solutè, frai, leidig
Vorenc
gnoj m, F24, bolbiton, volovṡki gnui; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; feretrum stercorarium, trage ṡa gnui; fimetum, -ti, kúp gnojá, kamer ſe gnoi ſpravla, gomila; fimus, -mi, gnoi; heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; laetamen, -nis, gnui, ṡa nyve gnoiti, inu po nyvah reſtreſſati; marisca, -ae, tudi kurje okú, na sadnîzi bolezhina, inu gnui; muscerda, miſhji gnoi, miſhji drek; praetergere, obriſſati, otréti, en gnui na eni bolezhini, ali ṡokervizo, lipú po malim; pterygium, -gÿ, nuht, ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da gnoi; pus, -puris, gnoi; sanies, -ei, gnoi, ſokerviza s'gnojom, gnui; saniosus, -a, -um, gnoján, polhin gnoja, vuṡ gnyl; saperda, en kúp ſmardezhiga gnojá, inu ſmradú; stercorarius, -a, -um, kar k'gnoju ſliſhi; stercorosus, -a, -um, polhin gnoja, ali govne; stercus, -oris, gouna, lén, gnui, drek; sterquilinium, -nÿ, gnoyṡzhe, ena jama ṡa gnoi; suscerda, -ae, ſvinski gnoi; tabes, -bis, gniloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui
Vorenc
golčica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, primula gouzheze Scop. [293: Primula. Carniol. Goutshiza; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni. Pohlin si je ime Goutshiza napačno tolmačil. Ime ovčica za sicer splošno znano trobentico pozna Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, ſ, 30, 250; Ivan Tušek, Prirodopis rastlinstva s podobami, 1872, 73; M. Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, 612; Janko Barle, Prinosi ..., Zagreb 1937, 97 itd. Dr. Fr. Dolšak, GMDS IV. –VI., 1925, 68, pa je menil, da je Goutschiza (golčica); njeno ime pozna Plet.I. 227 iz Erjavčevega rokopisa in Korytkove zbirke slovenskih narodnih pesmi.]
Vorenc
grozdje s, F30, agrésta, nesréliga grosdja ṡhonft; apjana uva, muṡcatelovu groṡdje; maculae uvarum ex adustione solis, pikez na groṡdji; nucleus acini, tá pezhik v'jagodi groṡdja; omphaces, neṡrélu groṡdje; uva, uvae, groṡd, groṡdje; uvae foeciniae, groṡdje, kateru doſti droṡhy da; vinacea, -orum, tropine od groṡdja; vindemiare, groṡdje tergati, ali brati; vindemiola, -ae, ena vboga jeſſen s'malu groṡdjam
Vorenc
kobila ž, F6, equa, -ae, kobila; equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili; hinnus, -ni, en maṡg, od oſla inu kobile; hippace, -ces, ſyr od kobile, konṡki ſyr; perorgia, -ae, kobilár, ṡlaſti tá kateri kobile h'paſtuhom perpuṡzha; proriga, vel pruriga, kateri paſtuha h'kobilam perpuṡzha
Vorenc
kontraband m, quadruplator, -oris, idem ac delator, et ſycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá: pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda
Vorenc
košta ž, F2, convictor, per eni myṡi ſhpiṡhan, na koſhti; demensum, kar ſe enimu hlapzu da en meiſſiz ẛa koṡhto, ali zeringo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 86
Dostopnost