Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
lép -a -o tudi -ó prid., lépši (ẹ̑ ẹ́) 
  1. 1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti, ant. grd: lep človek; lep obraz; ima lepe noge; mlada in zelo lepa ženska; mnogo lepši je od nje; lepa kot sonce / lepe, čitljive črke; lepa obleka, slika / lep glas; lepa hoja / lepa kombinacija barv / bila je lepa v telo, v glavo pa ne imela je lepo telo; ekspr. zelo rada je lepa rada se lepo oblači, neguje
    // nav. ekspr. čist, snažen: učenci imajo lepe zvezke; vaš avto je zmeraj lep / ima lepo delo
  2. 2. ki kaže, izraža pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: lepi nauki; še lepši zgled mu je dajal oče / lepo ravnanje z ujetniki / ima zelo lepe navade / pravila lepega vedenja
  3. 3. s širokim pomenskim obsegom ki se pojavlja v taki obliki, da vzbuja ugodje: to je najlepši letni čas / lepi kraji; lepa pokrajina / poslušala je lepo glasbo; pripovedovala je lepe pravljice / imeli so lepo vožnjo prijetno, zanimivo
    // ki prinaša veselje, zadovoljstvo: na vse mu je ostal le lep spomin; odnesli so najlepše vtise / ekspr.: to so bili nepozabno lepi dnevi; najlepše ure svojega življenja je preživel tu / čaka ga lepa prihodnost
  4. 4. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželene lastnosti zlasti glede na zunanjo podobo v precejšnji meri: letos ima lep krompir; lepa moka; kruh ima lepo skorjo; spomladi ceste niso lepe / piše lep jezik pravilen in izrazno bogat
    // naredil se je lep dan sončen, jasen; lepa jesen sončna, z malo dežja
  5. 5. nav. ekspr. ki po obsegu, količini presega povprečje: ima kar lepe dohodke; odšteti je moral lepo doto; to je lepa plača / lep obisk razstave / ima lepo kmetijo; lepo posestvo
    // z izrazom količine precej velik, precejšen: lep del govora je zamudil; spremil ga je lep kos poti / za to je plačal lepo vsoto / že lepo vrsto let sta skupaj
  6. 6. nav. ekspr. izraža visoko stopnjo pozitivnega: športniki so dosegli lepe rezultate; roman je doživel lep uspeh / lepo celjenje rane / pošiljam vam lepe pozdrave / doživel je lepo starost / kot izraz hvaležnosti: hvala lepa, najlepša hvala za pomoč; »Izvolite!« »Hvala lepa«
  7. 7. iron., s širokim pomenskim obsegom izraža
    1. a) negativnost česa: imaš pa res lepo pisavo / lep zgled ji daje; v lepo družbo zahajaš; lepe stvari sem slišal o tebi
    2. b) vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže: ti si pa lep poštenjak, prijatelj / lepe možnosti so to; lepo presenečenje si mi pripravil
  8. 8. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: živita v lepi harmoniji; to so lepe perspektive; imel je lepo priložnost / iron. ti si mi pa lepa neroda
    ● 
    ekspr. že lep čas ga čakam precej dolgo; ekspr. to so bili lepi časi lepo je bilo; lepega dne se je vrnil nenadoma, nepričakovano; vznes. gledal bom lepše dni doživel bom čas, ko bom srečnejši; knjiž. lepi spol ženske; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; z dobro, lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. lepo godljo si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; iron. hvala lepa za tako pomoč če mi ne moreš, nočeš drugače, izdatnejše pomagati, mi tudi tako ni treba; ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen; ekspr. lepa reč, kaj naj storim izraža zadrego; ekspr. ta je pa lepa česa takega nisem pričakoval; ekspr. človek v najlepših letih od 30. do 50. leta; preg. lepa beseda lepo mesto najde na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor
    ♦ 
    bot. lepi čeveljc zaščitena gozdna kukavica, Cypripedium calceolus; lepi jeglič prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula; lepa kislica rastlina z majhnimi pritličnimi listi in do vrha olistanim socvetjem, Rumex pulcher
    lepó 
    1. 1. prislov od lep: rana se lepo celi; cvetje lepo diši; lepo se držati; zna se lepo izražati; lepo so si opomogli; lepo pisati, risati; lepo vas prosim za pomoč; lepo ravnajo z otroki; no, to se pa res lepo sliši; lepo oblikovane roke; lepo zelena trava / elipt. z njim je treba lepo lepo ravnati
      // v povedni rabi: jutri bo najbrž lepo sončno, jasno; pomisli, kako bo lepo na plesu
    2. 2. vljudno, prijazno: lepo se mu je nasmehnila; zelo lepo ga pozdravlja; lepo vprašati / lepo so ga sprejeli / lepo mu je prigovarjal, naj gre
    3. 3. v povedni rabi izraža
      1. a) s smiselnim osebkom v dajalniku precejšnje zadovoljstvo psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: lepo mi je; v življenju mu še ni bilo tako lepo / lepo ji je pri srcu
      2. b) prijetnost česa: lepo je živeti z ljudmi, ki se razumejo; lepo je, če gre vse po sreči / lepo jih je bilo gledati, kako rastejo
      3. c) nav., elipt. pohvalo, odobravanje: to je bilo lepo od njega; lepo je, da si prišel; lepo, da si nas obiskal; lepo, lepo, kar tako naprej
      4. č) nav., elipt. zadovoljstvo nad čim: lepo, da si ostal doma; lepo, da ni zamudil; lepo, da smo vsi zdravi / kot vzklik poglejte, kakšen razgled! Lepo, čudovito
    4. 4. izraža, da dejanje poteka nemoteno brez omejitve: po delu so vsi lepo odšli domov; posekal je gozd in vse lepo poplačal / ekspr. mi delamo, vi pa lepo sedite
      // izraža obzirnost zapovedi: vse nam lepo povej; lepo po vrsti vstopajte / ekspr. pa lepo ga boš pustil, če ti rečem
      // z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: lepo dela in se za nič ne meni; lepo pameten bodi, pa bo vse v redu; pustite ga lepo pri miru
      ● 
      lepo se mu je godilo ni imel ne gmotnih ne drugih težav; grozdje lepo kaže bo dobro obrodilo; iron. tako, vedno lepše izraža nejevoljo
    lépi -a -o sam.: grde ne mara, lepe pa ne dobi; ni šlo ne z lepo ne z grdo ne s prigovarjanjem ne s silo, pritiskom; delati se lepega kazati lastnost(i), ki v resnici ne obstaja(jo); ločevati lepo od manj lepega; zaradi lepšega je spregovoril brez notranje potrebe, da bi napravil dober vtis; pog. iti na lepše od doma tja, kjer se človek prijetno počuti; ekspr. na (vsem) lepem so jo oblile solze nenadoma, brez vidnega vzroka; v lepem hodijo na sprehode v lepem vremenu; redko z lepim pri njem nič ne opraviš zlepa; poudarjanje lepega v umetnosti; vera v lepo
SSKJ
pavšálen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na pavšal: prejema pavšalni honorar; pavšalni prispevki, zneski; pavšalne norme, obveznosti / pavšalna poštnina
     
    ekon. pavšalno obdavčenje obdavčenje, pri katerem se znesek ne spreminja glede na velikost davčne osnove
  2. 2. publ. približno podan, povprečen, posplošen: dajal je pavšalne izjave; pavšalna trditev
    pavšálno prisl.: pavšalno določati, odmerjati davek; pavšalno ugotavljati kaj
SSKJ
plòsk plôska (ȍ ó) 
  1. 1. udarec z dlanjo ob dlan, ki ga spremlja zamolkel glas: s ploski je dajal pevcem ritem / po predstavi je bilo slišati le nekaj ploskov
  2. 2. slišen, plosk udarec, padec: plosk valov ob skalo / knjiga je s ploskom padla na tla / redko na plosk udariti plosko, ploskoma
  3. 3. ed. ploskanje: navdušen plosk gledalcev
SSKJ
sívec -vca (ȋ) 
  1. 1. siva žival, navadno vol: voz sta vlekla močna sivca; sivec in plavec / vol sivec
     
    vet. jabolčasti sivec konj sive barve z večjimi temnejšimi okroglimi pegami po telesu
  2. 2. nav. slabš. sivolas moški, navadno star: sivec mu je dajal nauke; onemogli sivec / star sivec
    ● 
    knjiž., ekspr. na nebu je bil težek sivec siv oblak
SSKJ
jélo -a (ẹ́) star. jed, jedača: mize so bile polne jela in pila / zmanjkalo je jela hrane, živeža; dajal mu je delo in jelo hrano
// sesti k jelu k jedi
 
preg. brez dela ni jela
SSKJ
krásen -sna -o prid., m. spol stil. krasán, ž. spol stil. krasnà; krasnéjši (ȃ) nav. ekspr. zelo lep: imela je krasen obraz; zdela se mu je krasna; krasna dekleta / v rokah je držala krasen šopek; krasna stara cerkev / dajal mu je krasen zgled / imel je krasen tenor / naredil se je krasen dan / od tod je krasen razgled; najkrasnejšo senco je dajala lipa / spomin na krasen čas / iron. to je pa res krasna druščina
// zelo dober, pošten: to so krasni ljudje; je pa res krasen fant
    krásno prisl.: cvetje krasno diši; krasno se zna obvladati; to se pa res krasno sliši / v medmetni rabi krasno, jutri gremo od tod
SSKJ
ménjati tudi menjáti -am, in ménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 
  1. 1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjati kruh za cigarete; menjati večje stanovanje za manjše s centralno kurjavo; s prijateljem menjati znamke; ekspr. svojega poštenja ne bi hotel menjati za vse njegovo premoženje / menjala sta vlogi kar je delal, bil eden, dela, je drugi; dobro je menjal kar je pri menjavi dobil, je več vredno kot tisto, kar je dal
    // ali mi lahko menjate dinar, sto dinarjev ali mi lahko za dinar, sto dinarjev daste enakovredno vsoto kovancev, bankovcev manjše vrednosti; menjati lire, marke za dinarje, dolarje dati ali dobiti lire, marke za enakovredno, ustrezno vsoto dinarjev, dolarjev
  2. 2. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: menjati razgreto cev mitraljeza; menjati utrujene konje pri vozu; mehanik je menjal olje v avtomobilu / redko menjati izrabljene dele z novimi nadomestiti; živali menjajo dlako dobijo drugo, drugačno; med vožnjo je večkrat menjal luči prižgal druge, drugačne; menjati perilo preobleči se; menjati seme uporabiti za setev seme druge, drugačne sorte
    // napraviti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je menjal oba slabša igralca; v slabem podjetju se delavci hitro menjajo; straža se je menjala vsaki dve uri
  3. 3. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjati bivališče, skrivališče; menjala sta sedeža / ob novem letu je menjal podjetje šel v službo k drugemu podjetju; menjati poklic začeti opravljati drug poklic; menjati službo iti v službo drugam; menjal je zdravnika, toda tudi novi ni mogel narediti čudeža začel se je zdraviti, zdravi se pri drugem zdravniku
  4. 4. napraviti, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: človek z delom menja naravo in sebe; po porazu je menjal prepričanje; ladja je menjala smer; temperatura, veter se lahko hitro menja
    ● 
    ekspr. težko je živel, pa ne bi menjal (z nikomer) ne bi hotel postati, biti kdo drug; posestvo je že večkrat menjalo lastnika postalo last drugega; menjati pogovor, temo začeti govoriti o čem drugem; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
    ♦ 
    avt. menjati prestavo narediti, da postane položaj zobnikov v menjalniku drugačen; med. menjati glas spremeniti glas iz deškega v moškega v dobi pubertete; mutirati; lingv. menjati končnice pri glagolu; šah. šahista sta menjala trdnjavi drug drugemu izločila trdnjavo iz igre; voj. menjati korak premakniti dvakrat zapovrstjo isto nogo naprej, da se korakanje uskladi
    ménjati se tudi menjáti se, in ménjati se nedov. in dov., redko, s prislovnim določilom  izraža, da pojavi, predmeti so, se pojavljajo drug za drugim; menjavati se: na tem področju se menjata apnenec in lapor; v življenju se menjata smeh in jok, up in obup
    menjáje: dajal je menjaje zdaj enemu, zdaj drugemu; nosili so ga menjaje; menjaje (se) delati, stražiti
    menjajóč -a -e: pogosto menjajoči se gostje; menjajoča se sreča
SSKJ
naméček -čka (ẹ̑) ekspr. kar se doda k določeni, dogovorjeni količini: menjam, če daste kaj namečka; pri vsakem sodu je zahteval pet litrov namečka / dajal mu je hrano, stanovanje in še kak nameček v denarju
// v prislovni rabi, v zvezi z za izraža dodajanje, stopnjevanje: lepo ga je pogostil, za nameček pa mu je dal stotak / nevljuden je, za nameček pa še len; še pil boš za nameček, a
SSKJ
nèoblikován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni oblikovan: v ateljeju so ležali še neoblikovani kosi marmorja; neoblikovana gmota / neoblikovana razredna zavest / dajal je nizke, neoblikovane glasove / ekspr. suho, neoblikovano telo
SSKJ
odslúžek -žka (ȗ) v kmečkem okolju delo, s katerim se nadomesti dolžno plačilo za kaj: vse ti bom vrnil z odslužkom / dajal jim je hrano in stanovanje na odslužek
SSKJ
plôskati -am nedov. (ȏ) 
  1. 1. udarjati z dlanjo ob dlan: otroci so stali v krogu in ploskali
    // z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje: gledalci so navdušeno ploskali / ploskati govorniku, igralcem
    // ekspr. izražati navdušenje, odobravanje sploh: kako moreš ploskati takim stvarem / občudovali so ga in mu ploskali
  2. 2. slišno, plosko udarjati: mati je ploskala s perilom ob perilnik; otrok ploska po vodi / ekspr. ploskati po licu
    // ekspr. slišno, plosko padati: dež je ploskal v curkih
  3. 3. dajati ploskanju podobne glasove: še vedno so ploskali udarci; brezoseb. konji so stopali po lužah, da je ploskalo
    ploskáje star.: vrteli so se v krogu, ploskaje z rokami
    ploskajóč -a -e: ploskajoč z dlanmi, je dajal takt; ljudje so ploskajoč sprejeli novico; ploskajoči udarci; ploskajoča množica
SSKJ
priméček -čka (ẹ̑) redko nameček: ob nakupu si je izgovoril še primeček / oče mu je plačeval hrano in stanovanje in mu dajal še skromen primeček v denarju dodatek
SSKJ
utajeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: utajevati napake pri delu / več let je utajeval davke ni dajal ustreznih podatkov, po katerih bi se odmerila prava višina davkov
// delati, da kdo česa ne more opaziti: komaj je utajevala smehljaj
SSKJ
zrélost -i ž (ẹ́) stanje zrelega: ugotoviti zrelost sadja; stopnja, znaki zrelosti / doseči zrelost pri dvajsetih letih / duševna, umska zrelost / leta zrelosti; dajal, naredil je vtis moške zrelosti / prezgodnja zrelost otroka / stvar njegove zrelosti je, kako se bo odločil; zrelost v presoji
♦ 
agr. drevesna zrelost pri kateri se pecelj lahko loči od rodnega lesa; polna zrelost semena pri kateri v ustreznih razmerah seme lahko vzkali; biol. spolna zrelost organizma razvojna stopnja, pri kateri se lahko spolno razmnožuje; ped. šolska zrelost stopnja telesne in duševne razvitosti, potrebna za vpis v osnovno šolo; soc. socialna zrelost
SSKJ
gorčíčen tudi górčičen -čna -o prid. (ȋ; ọ̑) nanašajoč se na gorčico: na telo si je dajal gorčične obliže / gorčična moka; gorčično olje; zmleto gorčično seme
    gorčíčno tudi górčično prisl.: gorčično rumena barva
SSKJ
kóntra medm. (ọ̑) igr. izraža pri kvartanju napoved igre s podvojeno vrednostjo: ogledal si je karte in dejal: kontra; sam., pog.: dajal mu je kontra nasprotoval, ugovarjal mu je
SSKJ
lón -a (ọ̑) star. plačilo, plača: gospodar ji je dajal majhen lon; koliko lona hočeš / dosti dobrega sem jim storil, za lon imam pa samo nehvaležnost v zahvalo, za nagrado
 
star. dela jim za božji lon zastonj, brezplačno
SSKJ
nalépka -e ž (ẹ̑) listek za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je nalepljen: odstraniti nalepko s škatlice; opremiti blago z nalepkami; nalepke na steklenicah; pren. dajal mu je grde nalepke
// kar se nalepi za okras: hotelske nalepke; nalepke za avtomobile
Število zadetkov: 38