Mi lahko poveste, ali je pravilno napisano:
- Lahko bi dal vsaj lektorirat besedilo ali
- Lahko bi dal vsaj lektorirati besedilo
Ker je glagol pri uporabi namenilnika velikokrat nejasen.
Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Mi lahko poveste, ali je pravilno napisano:
Ker je glagol pri uporabi namenilnika velikokrat nejasen.
Zadnje čase imam precej težav z rabo števnikov. Med delom z večjimi števili sem prišel do nekaj zapletenih primerov, pri katerih se je težko odločiti o pravi rešitvi glede na obstoječo normo in članke na to temo.
Vprašanja bom zastavil kar s pomočjo primerov.
103.000.000 --> sto trije milijoni
ali
103.000.000 --> sto tri milijone
Bi bila torej primernejša raba: sto trije bilijoni ljudi ali sto tri bilijone ljudi?
Kako je s primeri: sto trije milijoni medvedov/sto trije milijoni medvedi/sto tri milijone medvedov? Nekateri primeri se slišijo precej čudno. Kakšno je torej pravilo za takšno rabo števnikov in samostalnikov, ki stojijo za njimi? Je treba tu vedno slediti navodilom lektorskega društva, ki omenja primer sto dve celi? Je potem isto sto en milijon, sto dva milijona, sto trije bilijoni, sto štiri milijarde, sto pet milijard? Potem primer petsto tri celih krši normo?
Vlada je dala (2.534.165) dvema milijonoma petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.
ali
Vlada je dala (2.534.165) dva milijona petsto štiriintrideset tisoč sto petinšestdeset ljudem subvencijo.
Vlada je dala (2.000.065) dvema milijonoma petinšestdesetim subvencijo.
ali
Vlada je dala (2.000.065) dva milijona petinšestdesetim subvencijo.
Najprej bi se vam zahvalila za odgovor na moje vprašanje, ki je bilo objavljeno pod »Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih«. Se opravičujem, ker sem bila malo nejasna, zato še enkrat zastavljam vprašanje, kakšne so začetnice (ali je z malo ali z veliko) v spodaj omenjenih primerih. Kot 1. sem mislila na to, da je v videoposnetku na sliki samo napis arhivski posnetek. Se pravi, da na tisti sliki ni naslova ali podnaslova. (A je potem arhivski posnetek z malo ali veliko začetnico?) Kot 2. se v dokumentarcu pojavi slika z rjavim medvedom in tam piše: (R)javi medved (H)abitat: Arktični ocean (se pravi, to je v drugi vrstici) Kot 3. imamo na primer nekega zdravnika in spodaj piše: (D)r. Samuel Breznik (R)ojen: 14. 2. 1967 Univerzitetni klinični center Ljubljana Kot 4. primer pa navajam diagram kroženja vode. Na diagramu so glede na sliko razporejene ustrezne besede, kot so na primer: (f)otosinteza, (d)ušik v tleh, (o)gljik v rastlinah, (d)ihanje, (b)akterije … Ker se Univerzitetni klinični center Ljubljana in Arktični ocean pišejo z veliko začetnico, sem dala v oklepaj samo črke občnih imen, saj me zanima, ali bi črke v oklepaju pisali z veliko ali malo začetnico.
Kako beremo člen v imenu avstrijskega predsednika Alexandra van der Bellna (van ali fan)? Sam to baje izgovarja fan; izgovarjajo tako vsi nemško govoreči? In kako tvorimo svojilni pridevnik iz priimka Kurz? – Kurzev [kúrčev], po pravopisnem členu 957?
Pri slovenjenju imena francoske kraljice Marguerite de Valois sem se ravnala po pravopisu, ki za to vladarsko družino predpisuje oznako valoiski. Vendar vidim, da je precej bolj uveljavljena raba imena Margareta Valoiška. Katera oblika bi bila torej bolj ustrezna?
Zanima me, kako se dejansko pravilno piše tale kratek stavek. Kaj je res z veliko in kaj z malo, torej uporaba besed zakon, odlok, pravilnik, statutarno-pravna komisija.
Primer namišljenega članka za občinsko glasilo:
Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Domžale so razpravljali o Zakonu o nadomestilu stavbnega zemljišča, na katerega je dala Statutarno-pravna komisija ustrezne pripombe. Te je Odbor za družbene dejavnosti podprl z večino glasov, dodali pa so, da bodo podprli tudi predlagani Pravilnik o višini samega nadomestila.
Pozdravljeni, zanima me, kateri izraz je pravilen. Delivec ali delilecpravice? V SSKJ sta namreč oba izraza, zato, nisem prepričana, kateri je pravi za ta kontekst.
S prevajalci imamo dilemo in potrebujemo vašo pomoč:
ali
Pomen je vezan na dajalnik, ne na imenovalnik. Po mojem je pravilno lahko oboje, prednost bi dala obliki ljudem. To je na kratko opredeljeno v pravilih pravopisa, pri pridevniški besedi, odstavek 876, pregiba se zadnja sestavina zveze – vendar ravno v tem primeru navaja tudi primer s pregibanjem: pridružimse (komu, dajalnik) šestim milijonom ljudem/šest milijonov ljudem. Tu je še možnost: pridružim se šestim/šest milijonom ljudi (milijon rodilnik).
Lepo prosim še za objektivno mnenje; z razlago, prosim, da ne bomo ostali pri občutkih in posluhu.
nestični vezaj brezstično plačevanje
Kako je s predponama ne oziroma brez v teh primerih? Ali je kakšno merilo o ustreznosti določene predpone v posameznih primerih glede na to, da gre za sinonima?
Ali plan ali načrt? Ali načrtovanje ali planiranje? Sama bi seveda vedno načrtovala, delala načrte, a v diplomski nalogi, ki govori o lesnopredelovalni proizvodnji, planov v besednih zvezah proizvodni plan, planiran material, planiran načrt kar mrgoli. Ali je pri tako množični rabi planov ipd. sploh v podjetniških vodah (že sam klik na Google kaže na to) še smiselno plane spreminjati v načrte? JJe pa res, da Fidaplus kaže v plus proizvodnim načrtom.
Večkrat prevajam iz italijanščine in tokrat sem naletela na izraz congeniale (pomen: 'nekaj, kar mi leži, mi je vrojeno') in da ne bi vedno uporabljala izraze, ki sem jih dala v oklepaj, sem uporabila kongenialen. Ko pa sem šla preverjat na SSKJ, sem opazila, da ima v slovenščini drugačen pomen in sicer pomen enakovrednosti, kar se seveda ne sklada z italijanskim pomenom. Zanima me, kako je s prenosom istih besed, ki potem spremenijo pomen ... ali pa je vzeta iz kakega drugega jezika?
Ste že kdaj naleteli na rabo besede Kakanija? Gre za Musilovo poimenovanje Avstro-Ogrske, ki pa pri nas pride bolj redko do izraza.
Včeraj sem v eni od štajerskih gostiln na steni prebrala spodnji zapis:
Babica Marica! Motika je bila tvoja življenska družica še iz mladosti, iz tistih časov, ko so ljudje vedeli, da si brez nje lahko lačen! In v tvoji hiši, pri Kupčičevih v Zg. Voličini, nihče ni bil lačen, nihče ni nikoli odšel brez kruha, iskrenega nasveta ali prijazne besede!
Najbolj me je seveda »zbodel« zapis življenski in diskretno sem lastnike opozorila na napako, prepričana, da jim pomagam. Vendar so mi razložili, da so okoli tega zapisa imeli precej polemičnih razprav, tudi s slovenisti, ki so na podlagi SSKJ dokazali, da je pridevnik mogoče zapisati tudi tako. Seveda sem se zadevi doma ponovno posvetila in nikjer ne najdem teoretične razlage ali podlage za upravičenost tega zapisa. Mi lahko, prosim, pomagate? Obstaja morda vendarle kakšna možnost za tak zapis? Tudi zapis v celoti bi nekoliko predrugačila. Predvsem bi izpustila tolikšno rabo klicajev. Moj predlog bi bil:
Babica Marica, motika je bila tvoja življenjska družica ŽE iz mladosti, iz tistih časov, ko so ljudje vedeli, da si brez nje lahko lačen. In v tvoji hiši, pri Kupčičevih v Zg. Voličini, nihče ni bil lačen, nihče nikoli ni odšel brez kruha, prijazne besede ali iskrenega nasveta. Hvala ti za to!
Profesionalno se ukvarjam z dobrobitjo, dobropočutjem ter vedenjem mačk.
Dobropočutja, kot ene besede ni še v SSKJ je le dobro počutje. Trend je, da se ne govori več le o dobrobiti welfare, ampak tudi oz. predvsem o dobropočutju wellbeing, kot novem parametru pri živalih. Obstajo prav Wellbeing panels znotraj organizacij.
Rada bi dala predlog, da se lahko dobropočutje piše skupaj, kot nova kategorija, ki se razlikuje od dobro počutja.
Primera:
Prosim za pomoč oz. razlago besednih zvez odnosi z javnostmi ter stiki z javnostmi v smislu javnosti kot množinskega samostalnika. Osnova za besedni zvezi je bila verjetno prenesena iz angleščine – public relations –, kjer množinski samostalnik public pač nima množinske oblike. Menim, da gre za namerno napačno rabo, s katero nas zadnje čase bombardirajo – in zavajajo – od vsepovsod.
A. K.
Pridevnika sta izpeljana iz krajev Polhov Gradec in Slovenj Gradec. Oba kraja se končata z besedo Gradec. Zakaj se ta dva sestavna dela v pridevnikih razlikujeta (-grajski, -graški)?
Imamo Beneško republiko, imamo Južnoafriško republiko, imamo pa tudi Republiko Francijo (uradni francoski naziv je Francoska republika), Republiko Slovenijo. Zanima me, kdaj je primerna pridevniška, kdaj pa samostalniška raba, ko gre za poimenovanje države, ki je po obliki vladavine republika? Oziroma, zakaj se slovenska država imenuje Republika Slovenija in ne Slovenska republika?
Podobno: imamo Slovenski etnografski muzej, Dolenjski muzej, Britanski muzej, pa tudi Mestni muzej Ljubljana (in ne morda Ljubljanski mestni muzej). Gotovo ima ustaljena raba svojo težo, zanima pa me, kakšnemu poimenovanju bi dala prednost slovnica. Bi bilo npr. danes neko akademsko ustanovo bolj ustrezno poimenovati Akademija Kranj ali Kranjska akademija, muzejsko Muzej Kranj ali Kranjski muzej itd.?
Zanima me, ali obstaja kje seznam vseh glagolov premikanja, za katerimi se uporablja namenilnik? Včasih sem v dvomih.
Zanima me, kako se imenuje tisti, ki dela v protokolu (na primer Protokolu Republike Slovenije, Protokolu MORS ...). Protokolaš na prvi prizvok deluje nekoliko slabšalno, obenem pa SSKJ te možnosti ne ponuja, protokolist pa je v SSKJ označen s kvalifikatorjem starinsko.
Zanima me za eno izjemo, pri kateri se vrstni pridevnik iz kraja tvori drugače kot pri drugih krajih z isto končnico. Govorim o kraju Žalec, kjer je vrstni pridevnik žalski. V drugih primerih krajev z isto končnico, kot so Logatec, Rogatec, Bovec, pa se pridevnik konča na -ški.
Kaj je torej razlog, da je Žalec (žalski) izjema?