Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Koncedent ali koncendent?

Pišem vam iz Sektorja za prevajanje Generalnega sekretariata vlade.

Opazili smo, da večina slovenske zakonodaje (Zakon o koncesijah, Zakon o gospodarskih javnih službah, večina izpeljanih predpisov) in Terminološki slovar javnih naročil (avt. Dolinšek, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2005) za podeljevalca koncesije (angl. concession provider ali grantor of concession) uporablja izraz koncedent.

Slovar novejšega besedišča pa ima geslo koncendent z razlago, da izraz izhaja iz angleškega concendent. Vendar pa je angl. izraz concendent v angleščini zelo redek (na spletnih straneh Združenega kraljestva samo trije zadetki, na svetovnih spletnih straneh pa nekaj čez 3000, a so to večinoma neangleške strani. Starejši slovenski slovarji (SSKJ in Pravopis) izraza ne poznata. Zanima me, ali se lahko kljub geslu koncendent še naprej uporablja razširjeni izraz koncedent oz. kakšno je vaše mnenje glede rabe enega ali drugega izraza.

Jezikovna
Razlaga priimka »Vrtovec«

Zanima me, kako bi si lahko razlagal nastanek priimka VRTOVEC oz. VERTOVEC ali izpeljanke Vertouz itd. In kdaj naj bi priimki na Slovenkem (in Primorskem) časovno nastali. Gre namreč za moj priimek; izhajam z Vipavskega in tam je tudi največ Vrtovcev v Sloveniji. Kar preveč preprosta se mi zdi razlaga, da bi nastal iz besede VRT; prej morda od naselja VRTOVIN (Ortoana) na Vipavskem, ki je z listinami dokazano obstajalo že l. 1001. (Je pa orto v italijanščini zelenjavni vrt, v latinščini pa Hortus...).

Jezikovna
Slovanska imena v anglosaškem okolju

Kako v slovenščini zapisati npr. imena in priimke tenških igralcev Miloša Raonića in Andree Petković?

Prvi je rojen v Črni gori, pri treh letih se je preselil v Kanado in je državljan Kanade, druga pa je rojena v Tuzli in od šestega meseca živi v Nemčiji in je tudi državljanka Nemčije.

Kanadčani Raonića zapisujejo Milos Raonic, Nemci Petkovićevo Andrea Petkovic, kar mi je razumljivo. Ampak kako naj v slovenščini pravilno zapisujemo oba igralca, s šumniki ali brez? To sta sicer le dva od številnih primerov.

Kako pa je z zapisi imen klubov kot so Fenerbahče (Fenerbahçe), Bešiktaš (Beşiktaş) (oba turška kluba) in recimo grški Olympiacos, ki ga v medijih najdemo poslovenjenega in v izvirniku?

Terminološka svetovalnica

Terminološka
Zagonsko podjetje
V slovenščini se za novoustanovljeno podjetje z inovativno poslovno idejo in/ali inovativnim produktom, natančno zasnovano kratkoročno strategijo in upanjem na visok zaslužek najpogosteje uporablja zveza start-up podjetje ali celo samo start-up . Ker je termin z jezikovnokulturnega vidika vprašljiv (citatno prevzemanje iz angleščine), zaradi česar je neroden tudi s pravopisnega (in pravorečnega) vidika, se pojavljajo različna variantna poimenovanja. Trenutno se uporabljajo vsaj tri poimenovanja: mlado podjetje , novoustanovljeno podjetje in zagonsko podjetje . Od teh treh možnosti se najpogosteje uporablja zagonsko podjetje , vendar obstaja pomislek, da pridevnik zagonski ni primeren za terminološko rabo, ker ima v SSKJ kvalifikator publicistično .
Število zadetkov: 24