Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
danes prisl. danes: Od nuza tedai strahu Boshijga danaſs ijm bodem govuril ǀ jest vaſs danas opominam ǀ Danaſſ taiſti vſelej ſaperti pungrat ſe je odperl ǀ de hozhete dones ta lepi navuk Svetiga Ambrosha dopolnit ǀ donas bo meni ſadoſti
Svetokriški
Akvilinus -na m osebno lastno ime Akvilinij: Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.
Svetokriški
Amonitar -ja m prebivalsko lastno ime Amonec: Ammonitery im. mn. ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili (I/2, 209) ǀ kadar ſe ſò imeli vojskovati zhes Moabiterje, inu Ammoniterje tož. mn. (IV, 167) ǀ preſtrashi nyh Saurashnike Ammoniterje tož. mn. (IV, 178) Amónci, gr. Ἀμμανὶτες, prebivalci kraljestva Amon vzhodno od Jordana z glavnim mestom Rabat, danes Aman, sovražniki Izraelcev (SP 2 Sam 23,37)
Svetokriški
Anaksialus -la m osebno lastno ime Anaksilaj (?): Pishe Phavorinus, de krajl Anaxialus im. ed. ſe je bil ſiſtaral, inu obeniga Synu nej imel ǀ Anaxialus im. ed. odgovorj ǀ ſo bily shli Anaxiala tož. ed. sa ſvit uprashat (III, 508) Morda je mišljen Anaksiláj, gr. Ἀνάξιλας (umrl 476/5 pr. Kr.), tiran v Regionu (danes Reggio v južni Italiji), ki pa je zapustil dva majhna otroka. Zapisi so morda prenarejeni po Pozejdonovem epitetu ἀναξιάλος.
Svetokriški
Antim(i)us -a m osebno lastno ime Antim: jeſt ſim Anthimus im. ed. ǀ Pishe surius: De Maximianus Trinog je bil poſlal ſvoje sholnerje vlouit, inu sveſat S. Anthimiuſa tož. ed. (II, 403) Sv. Antím, gr. Ἄνϑιμος (mučen 302/303), škof v Nikomediji, danes İzmit v Turčiji
Svetokriški
Antiohija -e ž zemljepisno lastno ime Antiohija: je bil Captan v' tem Meſti Antiochia im. ed. ǀ Purgerij v'tem meiſti antiochia im. ed. imenovanem ǀ Pishe Matthæus Roderus, de try Karsheniki ſò raishali is Antiochiæ rod. ed. v'tu meſtu Thracunta Antiohíja, gr. Ἀντιοχέια, sirsko mesto, danes Antakya v Turčiji
Svetokriški
aragonski prid. aragonski: Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski im. ed. m krajl Alphonſus tem Sakonskem Aragónija je bila od 1035 samostojno kraljestvo, v 12. stol. združeno s katalonskim in po 1469 s Kastilijo. Danes je to področje, ki obsega province Zaragoza, Huesca in Turnel, del Španije.
Svetokriški
Argeus m zemljepisno lastno ime Argej: Kadar je letu S. Blash shlishal s' kusi Boshje noter dajaine je bil pobegnil na ta hrib Argeus im. ed. (III, 147) Argêj, gr. Ἀργαιον ὄρος, danes turš. Erdjias daǧ, gora v Kapadokiji
Svetokriški
Brabancija -e ž zemljepisno lastno ime Brabant: v'tej deſheli Brabantia im. ed. imenovani (II, 13) ǀ en ſhlachten Gospud is Brabantiæ rod. ed. (IV, 307) ǀ v' Brabanci mest. ed. en Gospud je imel eniga hlapza (V, 167) Brabánt, nekoč samostojno vojvodstvo, v 15. in 16. stol. središče nizozemske kulture, danes pokrajina na Nizozemskem in v Belgiji
Svetokriški
Buda -e ž zemljepisno lastno ime Buda: ym je bil vſel Beli Grad, inu Budo tož. ed. Krajlevu prebivalszhe (IV, 162) ǀ poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Budi mest. ed. (IV, 171) Búda, do 1872 samostojno madž. mesto na levem bregu Donave, danes del Budimpešte
Svetokriški
Fotinus m osebno lastno ime Fotin: katere Fotinus im. ed. je bil obnoril, vuzhiozh, de Beſseda nej Bug Fotín (umrl 376), škof v panonskem mestu Sirmium, danes Sremska Mitrovica
Svetokriški
Galicija -e ž zemljepisno lastno ime Galicija: Alphonsus Krajl is Galitie rod. ed. je bil umerl (V, 245) ǀ v' Gallitio tož. ed. rajshejo is celliga ſvejtà Firshti, Krajly, inu drugi ludje (III, 384) ǀ en mosh je shal v' Gallitio tož. ed. obiskat grob S. Jacoba (III, 388) Galícija, nekdaj kraljestvo, danes pokrajina v severozahodni Španiji
Svetokriški
Goa ž zemljepisno lastno ime Goa: Lete dny ſim bral, kar is Indiæ piſheo, de en Ajd je bil prishal v'tu meſtu Goa im. ed. (V, 8) Góa, pokrajina, danes zvezna država v ob zahodni indijski obali
Svetokriški
Gradiška -e ž zemljepisno lastno ime Gradiška: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu … na Gradiski mest. ed. (IV, 171) Grádiška, hrv. mesto v osrednji Slavoniji, danes Nova Gradiška
Svetokriški
Kanisa -e ž zemljepisno lastno ime Kanjiža: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali, v' Sigeti, v' Caniſſi mest. ed., v' Peter Varadini (IV, 171) Kánjiža, danes madž. Magyarkanisza, mesto v Vojvodini.
Svetokriški
Katalonija -e ž zemljepisno lastno ime Katalonija: V'catalonij mest. ed. tudi eniga takorshniga nehualeshniga ſyno ſo bili na gauge obeſſili (II, 332) Katalónija, principat, danes pokrajina ob sredozemski obali na severu Pirenejskega polotoka
Svetokriški
Loteringija -e ž zemljepisno lastno ime Lotaringija: katero s' takorshno zhaſtio ſo jo bily v' Loteringio tož. ed. perpelali (III, 561) Lotaríngija, danes Loréna, frc. Lorraine, pokrajina med Vogezi, Šampanjo in Ardeni
Svetokriški
Miklavž -a m osebno lastno ime Miklavž: obedn Svetnik nej vekshi, inu zhudnishi Mirakelne dopernashal kakor Nash S. Miklaush im. ed. ǀ Veliko gnado je bil prejel S. Miklaush im. ed. Tolentius ǀ katiri ſo tulikain slata vboſim dalli, kakor S. Michlaush im. ed. ǀ kaj bomo sklenili od Nashiga Pomozhnika S. Miklausha rod. ed. ǀ S. Miklaushu daj. ed. je dal oblaſt zheſs vodo ǀ Zhes element tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu, zhes element te uode S. Miklauſu daj. ed. ǀ sazhne kregat, inu ſmeriat S. Miklausha tož. ed. ǀ Se nenajdeio vezh na ſvejtu Miklauſi im. mn., de bi skuſi okonu vergli Dekelzam doto 1. Sv. Miklávž (280/86–345/51), škof v Miri, danes Kocademre v Turčiji 2. Sv. Miklávž Tolentínski (pribl. 1246–1306)
Svetokriški
Mira -e ž zemljepisno lastno ime Mira: ſta bila nyh reisho obernila skuſi tu Meſtu Miro tož. ed., de bi tiga S. Shkoffa vidla Míra, gr. Μύρα, mesto v Likiji, danes Kocadere v Turčiji
Svetokriški
Naciancenus -na m osebno lastno ime Nazijanški: S. Grogor Nazianzenus im. ed. pravi ǀ kakor ozhitnu Nazianzenus im. ed. pravi ǀ S. Nazianzenus im. ed., S. Baſilius, inu vſy drugi Vuzheniki ſo v'ſvoijh bukvoh ſamerkanu puſtili ǀ S. Grogor Nazienzenus im. ed. to popolnama grevingo je bil perglihal temu gmain potupu ǀ nad letem ſe tudi zhudi Cæſarius Nazianzenus im. ed. ǀ ſim perſilen sposnati s' Grogoriam Nazianzenam or. ed. 1. Sv. Grêgor Nazijánški (329/30–389/90), gr. teolog, govornik in pesnik 2. Sv. Cezárij Nazijánški (330–368/9), brat prvega. Brata sta bila rojena v Arijancu blizu Nazijanca v Kapadokiji, danes turš. Nenisi.
Število zadetkov: 57