Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
Jehova m osebno lastno ime Jahve: na zhelli pak je sapiſſanu imel tu Svetu imè Jehoua im. ed. ǀ Iudouski Mashnik v'mashni guant ſe oblezhe, inu po navadi tu S. Imè iehova im. ed. na zhellu poſtavi Jehôva je napačna srednjeveška izgovarjava tetragrama JHWH, danes branega Jáhve, s katerim se v Stari zavezi navaja božje ime.
Svetokriški
Kartago zemljepisno lastno ime Kartagina: Kaj pomaga timu bogatimu Sicheuſu, kateri tulikajn denariou je bil sapuſtil ſvoj sheni Dido imenovani, de ona s'tajſtimi je bila ſturila ſisidat tu veliku mejſtu Carthago im./tož. ed. (II, 410) Kartágina, lat. Carthāgō, feničansko mesto v Severni Afriki, danes v Tuniziji
Svetokriški
Konstantinope/ol -(n)a m zemljepisno lastno ime Konstantinopel: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel im. ed. od Conſtantina ǀ vſame ta Peld, ter po mory ſe pelle v' Conſtantinopel tož. ed. ǀ narpoprej pojmo v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku Meſtu Conſtantinopol tož. ed. ǀ Pelagius poshle v'Canſtantinopel tož. ed. S. Grogoria ǀ Honorius v' Conſtantinopoli mest. ed. ſe je neshal ǀ malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli mest. ed. ǀ V' tem lejti 312 je bila v' Conſtantinopolni mest. ed. … takorshna velika lakota Konstantinópel, lat. Constantinopolis, srgr. Κονσταντινόπολις, nekdanje ime mesta Carigrad, danes turš. İstanbul
Svetokriški
Lira ž zemljepisno lastno ime Lirade Lira cit. pril. osebno lastno ime iz Lire: Nicolaus de Lijra odgovorj (I/1, 55) ǀ Nicolaus de Lijra pravi zhes tajſte beſsede (II, 230) ǀ Nicolaus de Lyra (II, 312) Líra, lat. Lyra, danes Vieille Lyre, mesto v Normandiji; → Liranus
Svetokriški
milijon -a in nepreg. štev. milijon: nekateru million im. ed. ludy je bilu pomerlu ǀ Zara Samurski Krajl je bil vkupaj sbral en million tož. ed. peshizou ǀ vezh kakor en million tož. ed. erdezhih slatou shazan ǀ taiſta ſama vezheria je en million tož. ed., duej ſtu, inu petdeſſet taushent Kron velala ǀ Krajl Sapor je tulikain ludy K'vezhery povabil, de taista je njega zhes en million tož. ed. Koshtala ǀ Franzoſi kadar ſo bily od Turkou Krajla Ludouica odkupili dua milliona tož. dv. slata ſo bily sa njega dali ǀ kaj nuza Claudiu Ceciliuſu, de tulikajn millionu rod. mn. ſlata je bil sadubil ǀ oſſem millionou rod. mn. slata je bil shpendal ǀ Takorshne shpaſſe, inu kratke zhaſſe je Rimarjom dellal, de veliku milionou rod. mn. slata ſo koshtali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million rod. mn. ardezhih slatou ǀ veſſelje nebeſke taiſte isvelizhane dushe bodo vshivale nikar ſtu lejt, ali ſtutaushent, ali deſſet milion rod. mn. lejt ampak do vekoma bres vſiga konza ← nem. Million ← star. it. miglione, danes milione ‛milijon’
Svetokriški
Najhajzel -na m zemljepisno lastno ime Nové Zámky: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu mest. ed. (IV, 171) Mišljena je trdnjava na južnem Slovaškem, ki se danes imenuje Nové Zámky, njeno nem. ime pa je Neuhäusel.
Svetokriški
nicenus cit. prid. nicejski: raunu tu nam hozhe dati saſtopit Concilium Nicænum im. ed. s (I/1, 89) ǀ kadar ſo dershali Concilium Nicenum tož. ed. s (III, 597) V Niceji, danes turš. İznik, je bil prvi koncil 325, drugi pa 787; → Nicenzar.
Svetokriški
palmirenski -a prid. palmirski: Zenobia Palmirenska im. ed. ž Kraljliza nej ene ſolse prelila, kadar Aurelianus Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel (IV, 138) Palmíra, lat. Palmyra, danes Tadmōr, mesto v Siriji, ki ga je 271 zavzel Avrelijan.
Svetokriški
Pesta -e ž zemljepisno lastno ime Pešta: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu, na Peſti mest. ed., na Budi (IV, 171) Péšta, madž. Pest, danes del Budimpešte
Svetokriški
Piktaviensis m osebno lastno ime kakor pishe Petrus Pictavienſis im. ed. ǀ kakor ta Vuzheni Peter Pictavienſis im. ed. je ſapiſſanu puſtil (V, 339) Verjetno je mišljen Péter Dúnajski (12. stol.), učenec Gilberta iz Poitiersa, srlat. Pictavium, danes frc. Poitiers; → Piktavija.
Svetokriški
pust1 -a m pust, pustni čas: nebo vejdil, kadai je bil Puſt im. ed. ǀ ob zhaſſu tiga puſta rod. ed. ǀ od puſta rod. ed. teh kershnikou je prerokoval ǀ celli puſt tož. ed. je vshemah hodel, inu noril ǀ je ena ſtara navada ob puſtu mest. ed. pleſſat ǀ slasti ò puſtu mest. ed. ǀ dobru meſsu jejsh, kakor o Pustu mest. ed. ǀ je vshe enaſtara navada ob Puſti mest. ed. dobre vole biti Skrajšano iz mesopust, kar je kalk po star. it. carnelevare, danes carnevale ‛pust’; → Pust
Svetokriški
Semeranar -ja m prebivalsko lastno ime Smirnčan (?): ſe hualio … Semeranary im. mn. s' to krotko golobizo (III, 259 s.) Morda so mišljeni prebivalci mesta Smirna, danes turš. İzmir.
Svetokriški
star1 -ja m mernik: en ſtar im. ed. pshenize je velal 32 erdezhih slatau ǀ te proſsi en ſtar tož. ed. shita napuſsodo ǀ stu volu, taushent ſtariu rod. mn. phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ← star. it. stario (danes staio) < srlat. starium < lat. sextārius ‛mernik’
Svetokriški
Tiro zemljepisno lastno ime Tir: S. Grogor je premishloval, kar Ezechiel Prerok je piſſanu puſtil od tiga bogatiga, inu shlahtniga meſta Tiro im. ed., kateru je perglihal enimu zholnu, polnimu shlaktne kupzhje kateru po morje ſe pele (V, 108) ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro im. ed., inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile (V, 584) Tír, it. Tiro, lat. V Tyrus, gr. Τύρος, feničansko mesto ob Sredozemskem morju, danes Sur v Libanonu
Svetokriški
toler m tolar: Enimu karsheniku pak bo ſadoſti en mernik shita, enn vejdru vina, en toler im. ed. (II, 72) ǀ kadar sgubè en toler tož. ed., en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio (I/1, 150) ǀ s'en ſam toller tož. ed. mosha farata, inu vero prelomi (IV, 297) ← star. nem. Thaler, skrajšano iz Joachimsthaler po dolini Sankt Joachimstal, danes češ. Jáchymov, kjer so bili rudniki srebra
Svetokriški
Tornacensis m osebno lastno ime iz Tournaija: Petrus Tornacenſis im. ed. odgovorj (II, 579) Lat. Turnacum, danes frc. Tournai, niz. Doornijk, škofijsko mesto v Valoniji
Svetokriški
ženim -a m ženin: kadar bodo nyh ozhij vſdignili v' peld tiga resmartraniga shenima rod. ed. Nebeshkiga (II, 491) Zapis je mogoče razumeti tudi kot tiskarsko napako. Beseda je nastavljena z izglasnim -m, ker obstaja možnost, da zapis odseva arhaizem ženim, ki se do danes ohranja v kor. narečju.
Število zadetkov: 57